S skupino Los Ventilos in dobrim okusom v leto 2003

Los Ventilos

Los Ventilos

Predpraznični pogovor z dvema Ventiloma


Zadnji decembrski dnevi minevajo eden za drugim, zdi se nam, da čas beži dvakrat hitreje, kot ponavadi. V teh iztekajočih se dneh starega leta smo se odločili, da še zadnjič letos povabimo koga na klepet. Pridružila sta se nam Boštjan in Jaka, člana skupine Los Ventilos, ki je ravno v teh dneh s spotom 2000 pričakala 8 tednov na glasbeni lestvici Videospotnice. Tudi sicer so fantje zelo delavni, a so si kljub vsem obveznostim vzeli trenutek časa, ter v prazničnem vzdušju poklepetali z nami.


Pri vsaki skupini si vsak najprej zapomni njeno ime. Ponavadi pa je to tudi točka, oz. vprašanje, ki ga novinarji največkrat zastavijo – zakaj tako ime. Ste tudi vi naveličani takih vprašanj o stvareh, ki ste jih že tolikokrat povedali?
JAKA: Čisto klišejski odgovor na klišejsko vprašanje. Ja, gre nam na živce vprašanje, zakaj takšno ime.
BOŠTJAN: Navadiš se. To ti pride pod kožo.
JAKA: Počasi to že ignoriraš. Poveš 5x, 10x, 15x eno in isto zadevo. Po mojem bi bilo včasih najbolje napisati na en listek osnovne podatke, ime skupine, kje in zaradi česa je nastala,… Potem bi se pa lahko kaj normalnega pogovarjali.

Pri Los Ventilosih je primer tega, da več članov igra tudi v drugih zasedbah in ne le v tem bandu. Vam to ne predstavlja nobenih težav, da se med seboj uskladite?
BOŠTJAN: Pride do težkih situacij, ampak se temu poizkušamo izogniti. Nekje prej igraš, drugje kasneje, malo zavlečeš. Ali če se da, da sta na istem odru oba banda, se pač menjavamo.

Kaj pa ideje, ki jih snujete skupaj? Je že prišlo do tega,da bi imeli kakšne nesporazume zaradi tega?
JAKA: Ah, to ne. To smo rešili. Npr. Boštjan pri nas igra kitaro, pri Tinkari igra bobne. Gapi pri nas igra bobne, pri Big Footih pa saksofon, tako da to ne more vplivati, ker imata čisto druga izrazna orodja.
BOŠTJAN: Pri teh drugih bandih smo vsi bolj najeti glasbeniki, nismo avtorji. Los Ventilos pa je avtorski projekt. Tam pač prideš in igraš bobne, tako kot ti naročijo.
JAKA: Igraš, če ti je všeč, ali pa ne.
BOŠTJAN: Za to si pač plačan.
JAKA: To je trnjeva pot glasbenikov.

Koliko se pravzaprav spremeniš, ko postane tista tvoja želja, da bi delal neko glasbo, uresničena in res nekaj dosežeš na tem področju?
BOŠTJAN: Ni meje, da sedaj bi ti pa res nekaj uspelo. Zmeraj je še nekaj več, kar lahko narediš.
JAKA: V bistvu uspe ti takrat (vsaj meni je to najbolj všeč), ko nekdo pride do nas in nam pove, da si s svojimi besedili nekaj povedal, da mu tekst nekaj pomeni, da je to nek nov pristop,… Bolj mi to veliko pomeni, da si nekaj naredil, da je nekdo slišal to, kar si se ti spomnil in da mu je ta mali baročni dodatek, ki si ga vpletel notri, všeč. To je nekakšno zadoščenje tega, da bi bilo kaj več, pa ne.

Do katere mere pustite medijem vpogled v vaše osebno življenje?
Je glasba povsem ločena od njega ali je vseeno težko delati neke meje med enim in drugim?

JAKA: Do sedaj še nismo imeli problemov s tem.
BOŠTJAN: Nismo toliko v medijih.
JAKA: Zaenkrat še ni nihče prišel zjutraj, ko sem vstal, pred vrata s kamero. (potrka na les) 🙂 Ne, ampak saj to se dogaja. Zadnjič sem gledal, ko so prišli k Sebastianu. Mati je odprla in rekla, Sebastian spet imaš toliko pošte in potem so kazali, ko je govoril koliko časa vsak dan porabi za pošto, potem je šel pa na obisk k eni fanici,…

Ponavadi se glasbeniki ukvarjajo še z mnogimi drugimi stvarmi. Tudi za vas je to zelo značilno. Kaj še počnete poleg tega, da igrate v različnih skupinah? Vas zanima na primer vodenje glasbene oddaje, delo na radiu,…
BOŠTJAN: Niti ne.
JAKA: Jaz bi pa poskusil. Mene pa to zanima. Na primer bi vodil kakšno radijsko oddajo, pozno ponoči in vrtel bi same čudne komade 🙂

Ker bi lahko o Ventilih povedali marsikaj, me zanima, po čem pa vas ljudje največkrat prepoznajo? Ste poseben pečat pustili s kakšnim videospotom, se jim je v spomin vtisnil kakšen član skupine ali pa se spomnijo kaj drugega v povezavi z vami?
BOŠTJAN: Po mojem po Ne gledam nazaj. Tisti, ki nas poznajo, vsi rečejo, če je to naš komad. Ker ta pesem je drugačna od drugih in malo stilsko izstopa, zato vse zanima, če je res naša.
JAKA: Recimo po tem spotu za 2000 nas ljudje še vedno sprašujejo, če smo to mi skejtali. Saj imaš doma televizijo, pa si poglej. 🙂

S spoti ste začeli divje in udarno – Heroj-sko. Nadaljevali ste bolj umirjeno, kot poslovneži, vendar ste vseeno potrebovali nekaj, da poživi celotno zgodbo. Sedaj ste pristali pri skejtanju in tako rekoč akciji. Take spremembe zaradi tega, ker se vaše dojemanje glasbe spreminja s časom ali je drugačen le vaš pogled na svet?
JAKA: Z videospoti je tako, da je to bolj režiserjeva vizija na našo glasbo. Je pa včasih malo zoprno, ker ponavadi v končni fazi mi izpademo v prvi osebi, sami pa večinoma niti nimamo toliko prstov zraven. Mi rečemo za to smo za, za to pa nismo. To je pa tudi več ali manj vse. Ker režiser tudi vsega na glasbo sam ne more narediti, ker mu tudi ni čisto vse jasno. Včasih tudi nam ni jasno, ko se dostikrat zgodi, da stojiš v enem kotu in gledaš v steno pa nimaš pojma zakaj, potem pa vidiš, da res dobro izpade.
BOŠTJAN: Tudi komadi so si vsi trije različni, zato so taki tudi spoti. Trije različni režiserji in trije različni komadi, ki so nastali v enem obdobju.
JAKA: Vsak je svojega režiral, zato so drugačni. Če bi vse posneli z enim režiserjem, bi malo drugače izgledalo. Kot Zaklonišče prepeva, ki bodo lahko kmalu že film z videospoti posneli. Mi tega ne bomo mogli.
Nam je pa všeč, ker je vse raznoliko in tudi vsak komad ima svoj pristop. Cela zgodba od pesmi je unikatna, zato ne moreš delati tega po nekem receptu. Mogoče bomo naslednje tri naredili skoraj iste, ker nam bo tako dobro izgledalo in nam bo tako všeč.

Ali se v naši državi sploh splača snemati spote? Praktično se predvajajo le na Videospotnicah in Videalistih, drugje skoraj ne.
BOŠTJAN: Promocija je. Vidi se te na televiziji in mogoče te malo bolj resno jemljejo.
JAKA: Si del scene. Brez videospota si takoj obsojen na eno alternativo, do katere pa so poslušalci zelo pikolovski. Če si res alter in ne snemaš spotov, lahko ostaneš bolj na ljubiteljskem nivoju in delaš glasbo zase. Videospot nekako prinese to, da lahko nekdo na ulici s prstom pokaže za tabo. Ker s koncertov si ponavadi niti ne zapomniš, mogoče samo pevca. Iz videov si pa zapomniš še ostale. 🙂

Katere slovenske skupine cenite in se vam zdi, da je njihovo delo dobro? Znano je, da se glasbeniki precej družijo med sabo in ni med njimi nekega sovražnega odnosa, kot bi lahko pričakovali. S kom se vi največkrat srečujete?
BOŠTJAN: Največkrat je to po koncertih, ko skupaj igramo.
JAKA: Bolj se tako poznamo, ker recimo dosti jih je že prej igralo v nekaterih bandih in že prej smo se med sabo poznali kot bandi, sedaj pa so iz tega nastale eno-osebne prijateljske vezi. Poznaš pol tiste skupine, četrtino druge, vso tretjo,… Skratka z nobenimi se ne razumemo slabo, mogoče koga prav zelo ne maramo, ampak se tudi nam to dogaja. Tako ali tako je pa slovenska scena zelo majhna, da se prej ali slej vsi spoznamo.
BOŠTJAN: Npr. imaš na leto deset koncertov s tem bandom ter deset z drugim in je vmes čas, ki ga je treba izkoristiti. Ponavadi se z njimi zaštekaš in se imaš dobro.
JAKA: Tako, kot če bi šli na faksu po predavanjih skupaj na pijačo. MI gremo pred koncerti. Pa po njih 🙂

Različne skupine smo že spraševali kakšno je njihovo mnenje o slovenski publiki. Zanima nas tudi vaše mnenje o povprečnem slovenskem poslušalcu in kaj mislite, da pravzaprav sploh pričakuje od domače glasbene scene?
JAKA: Ko je nekaj že priznano je vse kul, dokler pa ni, se morajo pa vsi bandi zelo truditi, da si pridobijo spoštovanje slovenskega poslušalca. Zato ker mnogo bolj ceni tisto, kar se mu po TV-ju z reklamo vtepe v glavo, kot pa dejansko dobro glasbo. To je moje mnenje.
BOŠTJAN: To je povsod po svetu tako, ne samo pri nas.
JAKA: Mogoče se sedaj to samo še bolj vidi.
BOŠTJAN: Dejansko so pa dokazali, da se z denarjem da tudi največje anti talente narediti popularne. Ljudje bodo plačali, šli na koncert samo zato, ker so jim to metali v glavo pol leta, 3x na dan po štiri dele.
JAKA: Skratka, reklama pomeni vse, povprečnemu slovenskemu poslušalcu. Včasih so bandi naredili ploščo in ljudje so znali celo na pamet, ko so prišli na koncerte. Skupine se ukvarjamo s tem, da izdamo ploščo, na kateri je od 10 – 15 pesmi, od tega ljudje poznajo maksimalno 2 ali 3. To ne samo pri nas, ampak pri večini skupin, ki ne proda ravno 10 000 cd-jev.
Povprečen poslušalec ima dosti omejeno predstavo o bandu.

Nekateri ljudje vso glasbo mečejo v isti koš, kar je slovensko, ni dobro. Čeprav se nekatere skupine zelo trudijo pokazati ljudem, kaj mislijo in jim predstaviti svoje ideje. Je na tem področju možno kaj narediti, da bi se bolj posvečali glasbi, ne glede na to, od kje prihaja?
BOŠTJAN: Mislim, da se je malo popravilo. Ko so prišle Videospotnice, je šlo samo še na gor. Pred tem smo bili dejansko 15 let za časom in stilsko in produkcijsko, v katerem koli pogledu. Sedaj je več bandov, večja konkurenca,… Ni tako, kot pred desetimi leti, ko je bilo par skupin, sedaj jih je sto, pa se morata tisti dve, ki uspeta, res truditi za to.
Še vedno zaostajamo in v produkciji, song writtingu, od držav levo in desno od naše meje, samo ne več toliko, kot včasih. Stanje se je izboljšalo. In še se bo.

Cd ste izdali že kar nekaj časa nazaj. Kot sta že prej omenila, se trenutno že posvečate novi plošči. Lahko povesta kaj več o tem?
JAKA: Sedaj jo pripravljamo. Najprej bi radi naredili vse pesmi in izbrali, katere bomo dali na cd in katere ne. Potem bomo zbirali finance, da bomo videli, kako kvalitetno ploščo si lahko privoščimo. Ko bomo imeli to narejeno, se bomo pa ukvarjali z ostalimi zadevami, ampak pred poletjem to sigurno ne bo.

Že izdate kakšen naslov katere od pesmi, mogoče kakšno drugo podrobnost?
BOŠTJAN: Ne, ne.
JAKA: To bo počasi curljalo v javnost.

Ker je ravno sedaj veseli december in je povsod okoli nas neko obdarovanje in izrekanje želja,… Kaj pa boste vi ob novem letu podarili, oz. zaželeli vašim oboževalcem?
BOŠTJAN: Naj potrpežljivo počakajo na našo novo ploščo.
JAKA: Želeli bi jim čimveč dobrega okusa v letu 2003.


Nina Jenko

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.