Ks!ht – skupina, ki glasbo dela s srcem

ksiht_intervju_001

Odzivi na skupino Ks!ht in njihovo delo so bili izjemni, zato skoraj nismo mogli mimo tega, da jih predstavimo tudi vam. Prav v teh dneh fantje promovirajo njihov prvi izdelek z naslovom … IN PROFIT=DUŠA ter pridno koncertirajo. Sami smo si ogledali njihov več kot odličen nastop v Škofji Loki, pred tem pa smo z njimi spregovorili o marsičem,…


Na našo sceno ste prinesli nov, svež veter… Vsi so vas z veseljem sprejeli in bili presenečeni nad vami. Kako pomembno se vam zdi, da vas nekdo upošteva in mu je všeč vaša glasba?
MATJAŽ: Dobro je, če je nekomu všeč tisto, kar delaš. V prvi vrsti delamo po svojem okusu, tako da je že to najprej težko, da nam je vsem všeč in je to nekakšen kompromis. Eden od nas pride na dan z idejo in potem se vskladimo. V bistvu, ko nam je všeč, smo že dosti naredili. Če je nam šestim, bo sigurno še komu.
Reakcija od publike dobro dene, ko rečejo, da jim je to, kar delaš, všeč.

Na slovenski sceni ste v bistvu še novinci, vendar to ne pomeni, da se šele učite, saj ste z vašimi nastopi dokazali, da ste pravi profesionalci. Kje je v bistvu točka, ko veš, da si iz neznanega postal poznan?
GREGA: Prvi korak, da veš, da si že malo poznan, je, da imaš pri samem organizatorju nekaj besede. Da poveš, kakšne so tvoje želje, zahteve,… Drugo vidiš že po sami publiki, odzivu na tvojo glasbo, da znajo zraven peti,… To je po mojem v veliki meri dokaz, da si nekaj dosegel.
MATJAŽ: Mislim, da je dosti pomembno to, da te ima organizator v dobri luči. Da si v bistvu profesionalen že od prvega nastopa/koncerta, ki ga imaš. Ne tako, da najprej igraš, potem pa se odločiš, sedaj bomo 2 leti igrali na easy, čez 2 leti pa bomo začeli tako, kot je treba.
Mi smo si zastavili, da bomo s prvim koncertom, če je to največji ali pa najmanjši, ne glede na to, da ga bomo naredili, kot je treba. To nam je tudi dosti pomagalo, da smo prišli do te točke, kjer danes smo.
MATEJ: Po mojem je tista točka takrat, ko začnejo drugi prihajati k tebi in te začnejo nekaj prositi, ne pa ti njih, kakor si na začetku. To je meja, ko postaneš malo poznan.
MATJAŽ: Je pa tako. To bi lahko rekel čisto objektivno, ne samo za nas, tudi za druge. Ko ena skupina postane znana, se začne v medijih o njej dobro govoriti, postane poznana. Čeprav res dejansko odmevna bo tista, o kateri se bodo pisale slabe stvari. To je točka, ko skupina res nekaj pomeni.


Glede na to, da ste publiko pozitivno presenetili, kaj menite, da vas ljudje poslušajo zaradi vaših besedil ali zaradi vaše glasbe (ali se vam zdi,da ste jim všeč zaradi mešanice obojega) ?
DAMJAN: Upam, da zaradi naše glasbe in besedil pa tudi nastopa. Ker mi poskušamo združiti vse v eno, ko pridejo na koncert, da si lahko vse skupaj ogledajo in ne le poslušajo. Konec koncev bi nas izključno poslušali lahko tudi doma in jim ne bi zaradi tega bilo treba prihajati na naše nastope. Vse skupaj se mora narediti dobro. Jaz upam, da zaradi obojega pridejo radi pogledati in jim je všeč glasba. Če je pa zaradi nas posameznikov, je pa tudi v redu.
MATJAŽ: Dosti ljudi pride pogledati Iris, ker ne morejo verjeti, da res tako dobro poje, kot se govori, zato se morajo še sami prepričati v živo. Skromna kot je, tega ne bo priznala.

Ker so besedila precej zapletena, v kakšnem stanju jih pišete? Je to stanje sanjarjenja…kako nastane eden od takih zanimivih tekstov?
MATJAŽ: Jaz bi rekel, da se mi ne zdijo zapletena. Ne delam jih zato, da vse skupaj zapletem, ampak delam jih taka, kot pač so. Iz mene pridejo ven in zdi se mi, da tudi gredo skupaj z glasbo. Je pa res, da smo mogoče Slovenci malo omejeni. Ker trenutno na slovenski sceni, kar je sedaj popularno, so vsa taka bolj mehka besedila, kjer mogoče že po naslovu veš, kaj bo avtor pel,… Smo malce preveč nasičeni s takimi skladbami in če pride nek nov band, kot smo mi, ki jih ne dela tako kot drugi, se vsem zdijo besedila zapletena.


Kdor se vanje poglobi, se mu zdijo nenavadna in morda za nekatere nerazumljiva. Je zaradi tega vaša ciljna publika nekoliko starejša?
MATJAŽ: Nikakor, tako, da bi hoteli, da nas poslušajo samo intelegentni ali kaj takega. V bistvu jaz sem hotel, da je besedilo, tako kot je, da ga lahko vsak razume po svoje. To je pač cela poanta liričnosti, da napišeš besedilo, s katerim se lahko vsak poistoveti na nek svoj, edinstven način. Ni pa to nikakor rešeto, čez katerega bi izbirali publiko.

Vam je kdo, ki si je vaš cd poslušal že sporočil, kako je sam poimenoval katero od pesmi?
MATJAŽ: Je. Prej, preden smo začeli to obešati na veliki zvon, v taki luči kot danes, ko lahko to vsak prebere na plošči, niso vedeli. Je bilo na internetu, ampak prej naša stran še ni bila tako obiskana. Odkar smo pa izdali cd, pa pridejo do nas in povedo, da je to dobro, kar delamo in da se tega ni še nihče domislil. Dejansko sama ta ideja, da naslov izpustimo, da vsak po svoje naslovi pesem. Moram povedati, da so naslovi, ki sem jih dobil, zelo dobri, nekateri celo boljši od teh, ki sem jih dal jaz. Rad bi povabil še čim širši krog ljudi, da to naredijo. Niti ne rabijo tega delati samo pri nas, lahko tudi za katero drugo skupino in si tako širijo obzorja.

Koliko časa pa preživite v prostoru, kjer običajno vadite? Ponavadi vaje in treniranje trajajo dolgo časa ali ste že uigrani?
ALEŠ: Povprečje je 3 ure krat 4 na teden. Približno tako. V bistvu vsak drug teden, ker imata dva člana druge obveznosti in ne moreta biti prisotna vsak teden.
GREGA: Vadimo tako dolgo, da se imamo po vsaki vaji še rajši 🙂 Smo res taka “big happy family”. Sliši se smešno, ampak je dejansko res.


Kaj menite o tem, da nekdo posluša neko skupino le zaradi izgleda članov in ne izključno zaradi glasbe, ki jo igrajo?
GREGA: Mislim, da mi tukaj ne moremo izbirati, zakaj kdo koga posluša. Mi imamo veliko mero fanov zaradi Iris in Mateja, drugače pa ne moremo nekomu reči, zaradi koga naj nas posluša. Meni se to ne zdi nič slabega. Čeprav bi raje videl, da nas poslušajo zaradi glasbe, kot zaradi videza.
Jaz osebno si ne znam predstavljati, da bi nekoga poslušal zato, ker dobro zgleda. Če hočem nekoga samo gledati, glasbo utišam in to je to. Ne vem, to je moje mnenje.

Ali ste se igranja inštrumentov naučili v glasbeni šoli ali ste samouki?
GREGA: Vsega je po malem. Nekaj je bilo glasbene šole, veliko pa sami delamo na tem. To je tudi odraz tega, da vadimo po tri ure vsak drug dan. Nekaj nas je bilo, ki smo prvič stopili v skupino in tudi prvič prijeli za inštrumente. Je dejansko to prvotna zasedba, prej nismo nikjer igrali.
Zdi se mi, da tudi to, ker smo precej družinski in se družimo tudi privatno, pripomore k temu, da smo kar precej uigrani. Predvsem pa delamo na tem, da ne izpostavljamo enega posameznika, ampak delujemo kot celota.

Kaj pa vam je pravzaprav najbolj pomembno pri glasbi? Jo delate predvsem zase (to ni mišljeno samo za denar in prodajo plošč,itd…) ali ustvarjate izključno zaradi ljudi?
GREGA: Mislim, da je najbolj pomembno, da igramo tako glasbo, ki je nam všeč, da delamo to, kar je nam v redu in ne to, kar drugi govorijo, da naj delamo. Moje mnenje je tako, da moraš delati to, kar ti hočeš,čutiš,… Ker če greš od tega…Vse izgubi smisel.
MATJAŽ: Zdi se mi, da je premalo filozofije, kot jo imamo mi, kakor je povedal Grega. Dejansko delaš nekaj iz sebe in da ti je všeč ter ti tudi nekaj pomeni. Veliko ljudi glasbo na slovenski sceni jemlje kot eno obrt, s katero si boš naredil zalogo financ, ki jih boš kasneje imel za ne vem kam. Premalo cenimo slovensko glasbo. Mi imamo drugačno filozofijo glede tega, ker se posvetimo 100% sami glasbi, vajam, vsemu,… Vse stavimo na to. Delamo s srcem.
MATEJ: Se strinjam s tem. S samo prodajo v bistvu niti nimamo stika. Zvemo vsake toliko časa, kaj se dogaja. Najboljši občutek je tisti, ko nam uspe neko idejo izpeljati, da vadimo, da nekaj deluje. To se mi zdi še najbolj pomembno. Potem, kar kasneje pride ven, prodaja in podobno, je samo potrdilo nečesa. Najboljši pa je tisi prvi občutek, ko si zadovoljen,da nekaj narediš.
MATJAŽ: Kot je rekel Matej, je prvi občutek ta. Drugi pa je tisti, vsaj kar se mene tiče, da ko prideš pred neko publiko, kjerkoli pač to je (geografsko gledano ni važno kje), igraš pred petimi ali pred 500 ljudmi in da te dejansko poslušajo. Da ljudje nekaj odnesejo od tvojih koncertov, se mi zdi zelo pomembno. Tega je v Sloveniji premalo. Zaenkrat.


Katere skupine pa so vam sicer všeč? V njih najdete tudi svoje vzornike? Najverjetneje poslušate različne zvrsti, kar se potem v skupini Ks!ht. lepo dopolnjuje v neko zanimivo celoto.
DAMJAN: Naši vzorniki, oz. moji osebni,… Ta nova scena, kar se trenutno dogaja, to mi je blizu. To, kar slišiš in ti je všeč.
ALEŠ: Dodobra nas je okarakteriziral.

Nekateri so mnenja, da na vaših intervjujih odgovarjate zelo dobro in ne tako, kot nekatere skupine, ki dajejo neumne izjave, ne glede na to ali so obveščeni o tem, kaj bodo vprašani ali ne. Vi ponavadi veste, kaj vas bodo spraševali?
ALEŠ: Lahko sama vidiš, da nisi nobenemu ničesar povedala naprej. Mislim, da ne maramo nekih naprej zastavljenih vprašanj. Mi izhajamo iz samega sebe, kot naša glasba, besedila, vse, kar pač ustvarimo. Ne rabimo biti v naprej pripravljeni, ker verjamemo v to, kar delamo.
GREGA: Sploh nimamo izkušenj s tem, da bi naprej vedeli vprašanja. Res ne vem, kdo to prakticira,… Jaz osebno nisem še nikoli videl vnaprej sestavljenih vprašanj.

Imate zaradi odkritih in direktnih odgovorov na njih kasneje kakšne težave? Ali vam je za to pravzaprav vseeno, ker govorite iskreno in za svojimi izjavami 100% stojite?
GREGA: Jaz bom povedal zase, kako je to pri meni. Prav resnih problemov še nisem imel. Samo sem kdaj dobil nazaj, da mogoče kdaj preveč komu direktno in v glavo vse povem, ampak tak sem. Ne vem, zakaj bi nekaj olepševal in ovinkaril, se mi zdi, da največji efekt dosežeš, če nekomu poveš, kar si misliš. Mogoče ni zmeraj najlepše, pa vendar. Saj ne, da se vedno pritožujem, tudi nekoga direktno pohvalim.
MATJAŽ: Mislim, da so ljudje v Sloveniji narejeni malo preveč tako, da se hočejo zadržati, preden kaj povejo. Manjka malo iskrenosti. Mi povemo, da nekaj tako in tako mislimo in to tako je. Kar se olepševanja tiče, mogoče kakšno stvar je v paket lepote vseeno treba dati, da ne izustiš vsega. Lepo pa je, če te nekdo nekaj iskreno vpraša, da mu to tudi iskreno poveš. Problemov glede tega zaenkrat še nismo imeli in upam, da jih tudi ne bomo, ker dejansko nočemo nikomur nič hudega.


Mnogo slovenskih skupin se rado primerja s fenomenom Siddharto. Vi pa se nočete enačiti z njimi. Res, da je vaša glasba drugačna od njihove, vendar primerjava s tako uspešno skupino ponavadi mnogim godi. Pri vas pa ni tako, kako to?
MATJAŽ: To je zame največja neumnost, da te drugi primerjajo z enim bandom ali pa, da se sam hočeš primerjati z njimi. Če najdeš eno povezavo, npr. , ker pač oboji igrajo na kitaro, imajo klaviature in so zaradi tega isti, to je neumno. Če pa je band, ki se primerja z njimi, ne vem, kakšen je njihov smisel. Mi bi šli radi daleč od tega, radi smo svojstven kamen v glasbeni sceni, ne da smo nekomu podobni. Jaz na to, kar se primerjanja tiče, gledam zelo negativno, sploh na slovenski glasbeni sceni, kjer se mi zdi, da jo je treba še dodatno razviti, ne pa dopolnjevati ene smernice.
GREGA: Jaz pa bi rekel, da tisti, ki je slišal našo glasbo, cd, mi še nihče ni rekel, da smo podobni Siddharti. To govorijo tisti, ki je ne poznajo. Dejansko jim nismo podobni.
MATJAŽ: Sploh je pa tudi tako, kar se njih tiče, da so v svoji karieri naredili nekaj napak, s katerih bi se pa radi mi kaj naučili, da ne bi šli po isti poti. Tako, da je tudi nekaj dobrega v tem, da je en band že delal v tej smeri,…
MATEJ: Ponavadi iz novinarjev izhaja to primerjanje. Sploh, ko pride na dan nekaj novega, potem mora nekam spadati. Narobe je, če je to kar ena svoja pot, mora k temu ali temu, mora nekaj okarakterizirati.
MATJAŽ: Sploh je pa zanimivo, ker so mediji tako močni in ljudje toliko konservativni, da kar mediji napišejo, to jim je v redu. To je to in tisto bodo sprejeli ali pa zavrnili. Npr. , če eden neizobražen, neizkušen 15-letni novinar reče, da smo mi podobni Siddharti in potem to napiše v eni reviji, to prebere 100 ljudi in oni bodo rekli, a, podobni so njim, brez da bi nas sploh videli na koncertu ali slišali našo glasbo.

Na vašem cd-ju je posebno zanimiva naslovnica. Oči. Zakaj? Ker so zrcalo duše…oz. od kje ideja za to? Trenutni navdih Mateja ali se za tem skriva kaj več?
MATEJ: Poskusil sem več simbolov navezati na naslovnico in narediti eno sožitje, da mi je bilo všeč grafično in da so bili prisotni ti simboli.
Ne vem, recimo ribe, ki so na njej, meni delujejo kot ena taka podzavestna bitja. Izhajajo iz morja, iz kjer pač izhaja življenje. In ker je to naš prvi album, je to nekakšen izvir nas.
V bistvu prepuščam enako, kot pri besedilih, proste roke, da si simbole poišče vsak sam.

Tudi za celotno podobo spletne strani je poskrbel kar sam Matej. Naslovnica cd-ja in strani se odlično skladata, saj sta obe nekako skrivnostni. Je bil tudi pri izdelavi domače strani prisoten enak navdih kot pri plošči?
MATEJ: Ja. In še nekaj drugih slik je tam prisotnih, ki pa so čisto drugačnih izvorov.
ALEŠ: Ker je ravno osrednji lik vsega oko… Mislim, da je eden od pomenov ta, da vsi gledamo naše delo skozi iste oči. Smo enotni na vseh področjih.


Mnogim se zdi, da poslušanje vaše plošče popelje poslušalca v nek nov, neznan svet. (Je to zato, ker delate glasbo z dušo in srcem,..) Kako vam to uspe?
MATJAŽ: Ne delamo glasbe, ker bi bili radi drugačni od tega, kar je trenutno na glasbeni sceni. Tako, kot si rekla, mi delamo ven iz sebe, tako pač kot pride, pride. Zelo nas pa veseli, da nas okarakteriziraš, kot nov svet, nova smernica in kar se tega tiče, to nam je pravzaprav skoraj največji kompliment, ki nam ga nekdo da.
GREGA: Še zmeraj mislim, da se v glasbi zelo čuti, če delaš tisto, kar misliš in nisi zlagan. Ker to je pač res stvar posameznika, kam ga poslušanje cd-ja popelje, v kakšnih okoliščinah ga posluša,… Pri meni osebno je velika razlika, če glasbo poslušam sam, kot če sem na zabavi. Zdi se mi, da se v veliki meri čuti iskrenost.
MATJAŽ: Kot je rekel Grega, to se vidi v naši glasbi ali v katerikoli drugi, da izvira iz duše. Ali pa se kaže tudi drug ekstrem, kjer vidiš, da je vse skupaj narejeno površinsko samo zato, da bi naredili cd, ki bo prodan v 20 000 izvodih. Tam dejansko ni nobene umetniške žilice, ampak je narejena le za obrt in ljudje to po mojem prepoznajo. Premalo je bandov, ki bi delali po prvem ekstremu, ki sem ga omenil.
MATEJ: Po mojem zaradi tega, ker pride svojstveno ven, bo naš drugi in tretji album še boljši, ravno zato, ker plezamo po svojih idejah. Dobimo eno idejo, potem raziskujemo po njej in jo razvijamo naprej. Tisto, da bi gledal neke bande in rekel, jaz bi tudi tako naredil,…To ni to. Pomembneje je, da se poglobiš v neko idejo in si upaš narediti nekaj iz nje, ker recimo, da si pozoren na to, kaj je dobro in kaj ne, boš naslednjič naredil še bolje. Potem prideš čisto v eno novo polje. Tako dobiš nekaj novega.


V vašem videospotu za pesem . (Pika), ste se dotaknili problematike bulimije, spolne zlorabe, drog,… Precej nenavadna izbira, saj ponavadi skupine nimajo takih spotov. Se vam zdi pomembno, da ljudje pravzaprav vidijo, kaj se okoli nas dogaja in si nekateri pred tem še vedno zatiskajo oči?
DAMJAN: V tem spotu so prikazane določene stvari; lezbičnost, incest, droge,…
To se dogaja, vsi vemo, da se. Torej, zakaj bi si zatiskali oči pred tem. Mi smo hoteli samo še bolj pokazati ljudem, da dajmo to sprejemati in nekaj narediti glede tega. Ker to je ena taka stvar, ki jo vidiš v filmu, ampak to se resnično dogaja, za vrati mnogih domov…
GREGA: Moram povedati, da sem bil sam zelo presenečen, ko sem pred kratkim izvedel, da so na enem od predvajanj našega spota na televiziji dali zraven celo telefonsko številko od centra za pomoč tem, ki imajo mogoče take probleme. Bil sem popolnoma šokiran, da je še nekdo videl smisel vsega.
MATJAŽ: Je pa tako, kot si rekla, nove smernice,… In smo rekli, da bomo šli delati malo drugače. Vizualizacija naše glasbe je samo še en podaljšek, se pravi video, ki bo podoben glasbi, ne samo tematsko, ampak tudi na drug način.

Na videospote gledate le kot nujno zlo ali se vam zdijo pomembni, da se tudi skozi njih izrazite, ampak drugače kot z glasbo? Pravzaprav pa so tudi dobra medijska predstavitev.
MATJAŽ: Nujno zlo nikakor ni, radi jih pa snemamo tudi ne, zaradi tega, ker je zelo težko priti do kakšne dobre opreme, da bi se jih lahko.
MATEJ: Včasih je tako, da imaš dobro idejo, pa jo moraš skrčiti, ker pač bi snemanje zahtevalo toliko in toliko stroškov. Zaradi same možnosti, kaj lahko posnameš in kaj ne, je pri nas težko glede tega. Če bi lahko posnel tisto, kar si zamisliš, bi bilo zelo v redu. Meni se zdi to zanimiv medij, mogoče se mu bomo bolj posvetili. V prihodnosti. Seveda, če nam bodo sredstva to dopuščala.

Ker vas je v skupini kar veliko, prihaja med vami do kakšnih sporov (če prihaja, kaj je najboljši način, da se uspešno razrešijo?).
ALEŠ: Spremo seveda, da se. Ampak ponavadi na koncu nastane kakšna dobra pesem. Ko ugotovimo, da smo spet prišli na okoli in imamo isto idejo, jo lahko nato realiziramo na svojstven način. Mora biti prisotnega malo adrenalina. To je pozitivno.

Kdo pa je tisti leader, ki ponavadi poskrbi, da stvari delujejo tako, kot je treba?
DAMJAN: Ponavadi smo to kar vsi. Odvisno. Ko smo skupaj, igramo, logično, da pride do konflikta. Moram pa povedati, da ga ponavadi zelo dobro rešujemo in se vedno lepo pogovorimo, tako, da je na koncu vse dobro.
GREGA: Jaz bi rekel, da tisti band, ki govori, da se ne prepira med sabo,…Ne vem, skoraj ga verjetno ni. Mi smo po eni strani kot neka družina in med nami so čustva. Se spremo, ker nismo skupaj le kot skupina, ampak tudi v privatnem življenju.
MATEJ: V bistvu smo vsi ne zamerljivi, tako, da prepiri trajajo samo kakšen dan.

Na vaših nastopih so zanimive poslikave telesa. So prisotne zato, ker so vam na splošno všeč ali le zaradi zanimivega izgleda na odru?
GREGA: Karkoli naredimo, v karkoli se oblečemo, »počičkamo«, narišemo, obrijemo, porežemo,…delamo za to, ker smo to mi. Nismo vedno poslikani, ker se ne radi ponavljamo. Na parih koncertih smo bili, sedaj bo na vrsto prišlo kaj drugega. Včasih imamo pirotehniko, ki nam jo dela Črt od The Stroj-ev, ki se mu še posebej zahvaljujem.
MATJAŽ: Fino je, da pride nek koncept enega koncerta, ne da je to glasba bas, boben in kitara in sedaj bomo žgali, slišalo pa se ne bo nobenega vokala. Radi delamo tako, da nastane celota. Da se v bistvu prepleta vizuelnost banda… Da so lučke na mestu,… Ob tej priložnosti pa se tudi zahvaljujem Matjažu, našemu lučkarju.
Pirotehniko in to, ne delamo zaradi tega, da bi sami boljše izgledali, ampak dejansko za to, ker nam res največ pomeni, da nas nekdo pride pogledati in nekaj odnese od tega. Karkoli naj že bo.
MATEJ: Ker koncert je tudi predstava. Vsi strmijo z odprtimi očmi na oder, in če si tam kakršen si, normalen in se nič ne dogaja, polovico manjka. Če se pa kaj dogaja, pa vse skupaj hkrati spominja na gledališko predstavo.
MATJAŽ(lučkar): Ksiht je pomemben. Če so že Ks!hti, je treba gledati Ks!hte, ker so ksihti važni, saj vse ostalo ni tako pomembno. Glavno je zato, ker Ks!hte nekateri pridejo pogledati, ker so jim všeč ksihti.

Danes smo na vašem koncertu… Kaj pa sicer, imate raje igranje na manjših odrih, kjer je vaš stik s publiko lahko bolj pristen ali vam je ljubše igranje na velikih?
GREGA: Normalno, da imamo raje večje odre, ker si tam lahko bolj sproščen. Zato tudi danes tu ne bomo mogli predstaviti vseh svojih idej, ker smo zelo omejeni s prostorom. Stik s publiko pa imaš lahko ne glede na to ali imaš velik oder ali ne. Če znaš najti ta stik se mi zdi, da ga sam oder ne omejuje. Smo pa drugače res fani velikih odrov, kjer lahko daš od sebe dosti več, si sproščen, svojo energijo prenašaš na druge. Sploh naša back vokalistka zelo rada miga, nori in kriči po odru, ampak je glede prostora danes res zelo omejena.

Uradna spletna stran skupine Ks!ht – www.ksiht.net

Vprašanja, ki smo jih zastavili fantom, so nastala s skupnimi močmi Nine, Bojana in oboževalcev, ki jim je všeč njihova glasba.


Nina Jenko


foto: Bojan Okorn

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.