Šukar – Pet sinov / Pandj čhave

Šukar

Šukar

Skupina Šukar z gostoma (Oto Pestner in Momčilo Bajagič-Bajaga) je napolnila Gallusovo dvorano Cankarjevega doma dne 3. oktobra 2002


Začetek koncerta je bil otožen ‘Zapustila me je’, ‘Kitara poje’, ‘Ljuba’, ‘Skozi gozd’ a to je bilo šele iskanje pravega stika z publiko, ki je pričakovala poskočne ritme katere smo doživeli kasneje z ‘Kheren čhavorale – Umaknite se otroci’. Obiskovalci so nenadoma doživeli, kar so hoteli že od začetka. A tako je. Romi imajo pač ritme, ki jih je treba razumeti. Ni jim postlano z rožicami kot bi si kdo mislil a glasba je nekaj v čemer jih ostali ne bomo nikoli dohiteli.


‘Kale bala – Črni lasje’ z vokalom Jadranke Juras so pričeli spodbujati poslušalce k plesu, veselju, radosti tako, da se je končalo z velikim optimizmom pred nadaljevanjem koncerta. Dobra volja je prilezla na dan in pričelo se je. Na koncu prvega dela je imel ‘glavno’ besedo prvi gost in legenda Oto Pestner, ki je takoj prevzel občinstvo na svojo stran in v velikem slogu zaključil prvi del koncerta skupine Šukar s Cigansko krvjo.


Sledil je drugi del z mešanjem hitrega in počasnega ciganskega ritma do prihoda Bajage na deske polne Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Bajaga je hladnokrvno odigral tri skladbe s spremljavo skupine Šukar.
V nadaljevanju je sledilo stopnjevanje, ki se je zaključilo z množičnim poplesavanjem na odru, med stoli, povsod je bilo videti življenje kakršnega si lahko na koncertu želi vsaka skupina. Po tako zaključenem koncertu se je spodobilo, da nam odigrajo še dodatek, ki pa nas je zopet postavil na realna tla in v noč smo odšli z mislijo besede z začetka .


tekst in foto: Damjan Demšar

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.