‘Zlata’ Tinkara Kovač

tinkara_hound_002

Podelitev Zlate plošče Tinkari Kovač v klubu Hound Dog 10.5. 2001


Verjetno si skoraj vsak oboževalec kakšne glasbene skupine želi koncerta v manjšem klubu, kjer je glasbenik na odru oddaljen le nekaj metrov, obiskovalci samo največji privrženci, vzdušje pa fantastično. Podobno si verjetno želi večina glasbenikov, še posebej če občinstvo na koncu večkrat zahteva bis. Mnogi si to želijo, a le redki zaslužijo. Prav vsemu temu smo bili priče na koncertu, ki je sledil podelitvi Zlate plošče Tinkari Kovač v ljubljanskem klubu Hound Dog.


Tehnične dovršenosti smo na Tinkarinih koncertih vajeni. Doslej smo verjetno pogrešali predvsem malo mogočnosti in agresivnosti v zvoku. S prihodom kitarista Mateja Mršnika se je predvsem slednje močno popravilo. Že na plošči so kitare precej drzne, na koncertu pa je to prišlo še precej bolj do izraza. Seveda tudi zelo kvaliteten kitarist težko pokaže svoje znanje, če nima primernih temeljev ritem sekcije. Tudi tu je Tinkara z novim bandom naredila velik korak naprej. V primerjavi s koncertom v Križankah je tokrat bobnar Boštjan Gradišek pokazal primerno mero izvirnosti, ni pa se metal naprej s pretiranimi prehodi in nepotrebnimi kičastimi dodatki. Morda bi si lahko privoščil celo več svobode. Tudi basist Anže Langus ni razočaral, predvsem pohvalen je njegov odličen občutek kdaj in kakšen prehod dodati. Klaviaturist Rok Lopatič ni izstopal predvsem zato, ker je nasledil izjemnega Uroša Mavra, v Hound Dogu pa mu tudi ozvočenje ni omogočalo, da bi ga posebej ocenjevali.


Kar se tiče ozvočenja morda le pripomba, da so bile kitare nekoliko preglasne, zato sta bila skoraj ves čas bobnar in klaviaturist nekoliko potisnjena v ozadje, žal pa so na trenutke preglasile celo Tinkaro. Vendarle je v takem prostoru ozvočenje zahtevna zadeva, zato tega kiksa ne bi označil za prehud greh. Toliko o ostalih, najpomembnejši glasbenik pa je bila seveda Tinkara. Škoda bi bilo kakršnihkoli besed in primerjav, ker je Tinkarino petje, glasovne sposobnosti in vse, kar vključi v svoj nastop, izjemno in enkratno. Mislim, da jo dovolj opiše že dejstvo, da človek na njenem koncertu kar pogosto občuti mravljince. Kapo dol!


Za konec le to, da sta Tinkarin koncert in zadnja plošča nekaj, kar si vsak glasbeni gurman enostavno mora privoščiti. In če greste na koncert z namenom, da se boste usedli in v miru popljuckali pivce ali dva naj vas razočaram. Ob takem nastopu na odru in glasbi še najbolj nejevoljni začnejo migati.


Marko Vrbnjak / Dogodki.Net


foto: Aleš Lončar

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.