Pol urice z Bajago

bajaga_int_001

Momčilo Bajagič – Bajaga o svoji karieri, razmerah v Jugoslaviji in ‘fusbalu’


Bajaga je stari znanec v Sloveniji. Po dveh letih je prišel v Ljubljano na dobrodelni koncert za Unicef. Čeprav je bil zaposlen in je po dolgem času srečal veliko znancev, si je z veseljem vzel pol urice za pogovor z nami. Predlagamo, da si ga vzamete tudi vi, če vas zanima, kako Bajaga gleda na svojo kariero, na razmere v nekdanji in sedanji Jugoslaviji, obdelala pa sva tudi odnose s Slovenci in naše skupne nogometne tekme. Izkazalo se je, da je zelo dobro obveščen. Sicer pa… preberite si.


Bajaga, z glasbo si se pričel ukvarjati pri 14 letih, danes jih imaš 41. Kaj se je v tebi v teh 27 letih najbolj spremenilo?
Najbolj se je spremenilo to, da pri štirinajstih letih nisem mislil, da bo glasba nekoč moj poklic. Želel sem si, a takrat mi je bila le hobi. Takrat sem igral za dekleta, danes od glasbe živim. To se je spremenilo, a to me ne moti, ker še vedno rad igram in pišem pesmi.


Še ne osemnajst let star si se pridružil eni najbolj priljubljenih skupin takrat, Riblji Čorbi. Kako se spominjaš tistega obdobja?
Ja, v Riblji Čorbi sem bil šest let in si nabral precej izkušenj. Potem sem si zaželel delati druge stvari in sem leta 1984 ustanovil svoj band.


Takrat si precej tvegal, ko si šel iz Čorbe…
Ja, tvegal sem, ampak ‘kdor ne riskira, ne profitira’. Odšel sem v času, ko je Čorba polnila vse dvorane, igral sem v manjših klubih, za mnogo manj denarja, a na koncu se je splačalo.


Začel si z zelo uspešnima albuma Pozitivna geografija in Sa druge strane jastuka. Tega je že 16, 17 let in zanimivo je, da mladi, ki so se takrat rodili, še danes zelo radi poslušajo pesmi s teh dveh albumov (Zažmuri, Sa druge strane jastuka…).
Ja, Sa druge strane jastuka, mislim, da je bil tretji najbolje prodajani album, najuspešnejši je Prodavnica tajni iz leta 1987, kjer so Plavi safir, Gore dole… Zdaj bom izdal novo ploščo in upam, da bo doživela podoben odziv.


Zadnje čase pišeš glasbo tudi za druge, med njimi za Zdravka Čolića, pisal si glasbo za film Ni na nebu, ni na zemlji, televizijske nadaljevanke, gledališče, reklame… Kako je prišlo do tega?
Ja, nekaj pesmi sem napisal za pevce, ki jih poznam, za moje prijatelje. Kar pa se tiče reklam, filmov in ostalega, mi je bil to velik izziv, nabral sem si nekaj novih izkušenj, pa še pomagalo mi je, da sem ostal kreativen. Mnogokrat je lažje napisati pesem kot pa samo 15 sekund dolgo reklamo, ki bo zažgala. V filmu sem napisal skladbo, ki je dolga 15 minut, kar je preveč za na ploščo. Iz tega filma je tudi pesem Moji drugovi, ki je postala velika uspešnica in jo imam tudi sam zelo rad.


Pred sedmimi leti si bil prvi iz nekdanje Jugoslavije, ki je imel velik koncert v Sloveniji. V prvem poskusu nisi dobil vize, v drugem je uspelo. Kako se spominjaš tistega časa?
Ja, to je bil res dober koncert. To, da prvič nismo dobili vize, nam je naredilo še dodatno reklamo in je bila velika dvorana Tivoli polna, od takrat pa sem dokaj reden gost tukaj.


Do koncerta za Unicef te zdaj nekaj časa ni bilo. Bo po tem zatišju kaj drugače?
Ja, zdaj pripravljam novo ploščo, ki bo posneta, upam, junija. Tako da bi lahko izšla nekje avgusta. Potem bom imel promocijo po radijskih postajah, decembra pa se verjetno vrnem s turnejo po vsej Sloveniji.


Zdaj si v Sloveniji samo zaradi koncerta za Unicef…
Ja, drugače me še ne bi bilo. Bil sem zelo vesel, ko me je Lado Leskovar poklical, njega zelo spoštujem, saj sem ga občudoval že kot otrok. Doslej sem že veliko nastopal v dobrodelne namene, predvsem rad igram za organizacije, ki pomagajo otrokom. Mislim, da otroci nišo nič krivi, da so se rodili v tako zapletenem svetu. Mi odrasli smo krivi, da je tako, kot je, in smo jim dolžni pomagati. Je pa tudi lepo, da so povabili nekoga iz Beograda.


V Sloveniji si bil že velikokrat, kako ti je všeč?
Prvič sem bil tukaj že na začetku osemdesetih z Ribljo Čorbo. Od takrat se precej redno vračam in moram reči, da mi je vsakič, ko pridem, bolj všeč. Tukaj pa imam tudi veliko prijateljev. Vedno ste me zelo lepo sprejeli, tudi takrat, ko so bili težji časi, kot so zdaj. Zelo rad prihajam. Zdaj bo v Beogradu tudi veleposlaništvo, tako da bom lažje dobil vizo, letalska povezava med Beogradom in Ljubljano bo kmalu vzpostavljena in bom še lažje prihajal.


Kako pa ti gledaš na dogajanje v Jugoslaviji v preteklih letih in spremembe, ki so se zgodile pred kratkim?
Vesel sem, da so se stvari končno spremenile, saj bi se sicer gotovo preselil iz Jugoslavije. Imam dva otroka, ženo in če bi ostalo tako kot je bilo, bi moral na nek način poskrbeti za njihovo varnost in prihodnost. S politiko se nikoli nisem ukvarjal, a ker sem igral na študentskih demonstracijah, sem imel nekaj težav s policijo in režimom. V tem zadnjem poskusu je hvala bogu uspelo in sem optimist, da bo šlo še na bolje. Zdaj se v Beogradu gradi trgovski center podjetja Mercator. To mi je všeč, ker nisem nikoli prekinil stikov s Slovenijo in mi je fino, da še sodelujemo tudi na tak način. Probleme, ki so bili, pa so zakuhali politiki in nihče ni imel koristi od tega.


Že prej sva omenila, da je bil tvoj koncert prvi po razpadu SFRJ. Po tem so Jugo glasbeniki preplavili Slovenijo, še danes imate polne dvorane. Medtem ko razen Laibacha še nihče od Slovencev ni imel koncerta v Beogradu.
V preteklosti bi lahko rekli, da je bil vzrok režim, a vseeno so krivi tudi glasbeniki sami. V Jugoslaviji je bilo nekaj neodvisnih medijev, ki bi gotovo vrteli tudi slovensko glasbo, če bi jo kdo poslal. Še danes slišiš stare posnetke Petra Lovšina, Lačnega Franza, Videosexa… Mislim, da bi ljudje z veseljem poslušali slovensko glasbo. Laibach je imel imel velik koncert v Hali Sportova, 4.000 ljudi, čeprav so bile vstopnice zelo drage glede na naše razmere. Treba se je le znajti, sodelovati. Saj tudi jaz ne morem organizirati koncerta v Sloveniji iz Beograda. Mislim, da so vsi glasbeniki dobrodošli. Seveda ljudje poznajo predvsem tiste, ki sem jih že prej omenil, ki so pred več kot desetimi leti pri nas že nastopali, a gotovo jih zanima tudi kaj se novega dogaja v Sloveniji. Seveda bi si morali novi bandi narediti malo reklame, poslati CD-je na radijske postaje, morda narediti festival in ljudje bi gotovo prišli. Glasbeniki, ki so delovali še v stari Jugoslaviji, gotovo ne bi imeli nobenih težav z obiskom na koncertih, le pravilno je treba pristopiti k stvari. Naj pridejo na radijske in televizijske postaje. Zdaj se veliko vrtijo videospoti, tako da jim bo gotovo uspelo. Samo da jih ljudje spoznajo.


Katere slovenske glasbenike poznaš ti?
Zelo dobro poznam Zorana Predina, sva dobra prijatelja, prav tako z Magnificom. On je bil v Beogradu in bo celo sodeloval na moji novi plošči. Poznam tudi Kreslina in Šukarje, ker smo že igrali skupaj… in še druge, ki niso glasbeniki.


Veliko si v zadnjih letih igral izven Jugoslavije za rojake, ki so iz različnih razlogov odšli. Kje nisi igral?
Ja, samo iz Srbije so se izselili štirje milijoni, tako da jih je res veliko. Igral sem v skoraj vseh evropskih državah, edino na Portugalskem in v Španiji ne. Edina celina kjer pa nisem igral, je Južna Amerika in tja bi res rad šel. Najbolj sem bil presenečen v Afriki, v Južnoafriški republiki, Zambiji, Botsvani. V Botsvani je bilo 250 ljudi z vseh koncev nekdanje Jugoslavije in bilo je res neverjetno, da sem bil tam, tako zame kot za njih.


Kako sprejemajo Slovence v Jugoslaviji?
Jaz mislim, da ni nobenih problemov. Problemi so bili, ampak politični, tako da v ljudeh ni sovraštva. Prepričan sem, da je vsak Slovenec dobrodošel in da vam v Jugoslaviji ne bo hudega. Že, če se spomnim nogometnih tekem, ki smo jih odigrali – nikoli ni bilo težav, ravno nasprotno. Ko so se naši nogometaši vrnili po tekmi v Ljubljani, so bili vsi polni hvale o Sloveniji, kako prijazni ste bili z njimi, pohvalili so vse od navijačev do organizacije. Savo Milošević, ki se je poškodoval, je bil čisto navdušen, kako so ga hitro oskrbeli v isti bolnici kot Tita pred več kot dvajsetimi leti. Slikali so ga, vse preverili. Rekel je, da še v nobeni državi ni doživel tako dobre zdravniške pomoči. Prepričan sem, da bo tudi v Beogradu tako.


Tudi z navijači misliš, da ne bo težav?
Tekma bo na Marakani, na stadionu Crvene zvezde. Tam so Delije, ki so navdušeni nad Ačimovićem.


Tudi če bo dal gol?
To ni pomembno. Oni ga imajo radi, ker daje gole v Crveni zvezdi. Problem pri navijačih je le v tem, da so popolnoma ponoreli. Na tekmah med Partizanom in Crveno zvezdo se grozno pretepajo, ampak sem prepričan, da bo za varnost maksimalno poskrbljeno in da ne bo problemov. Prepričan sem, da bodo z aplavzom pozdravili tudi slovenske nogometaše in himno. Naša je še vedno Hej Slovani in jo bodo verjetno izžvižgali. Skrajni čas je že, da jo spremenijo.


Kdo bo zmagal?
Kaj pa vem. Mi smo imeli obupno slabega selektorja, ki je na tekmi proti Rusom pri zaostanku 0:1 vzel ven napadalca in dal enega več v obrambo. Navijači so že na tekmi zahtevali njegovo zamenjavo. Zdaj ga ni več in ne vem, kako bo. Kolikor pa vem, je predvsem cilj premagati Ruse v Moskvi, kar ne bo lahko. Imamo pa dobre nogometaše, zato je vse možno.


Kaj misliš o slovenski reprezentanci?
Zelo prijetno ste presenetili že na evropskem prvenstvu. Tista tekma je bila res za živce. Mislim, da je bil na koncu izid pošten. Sicer pa ste nam vrnili v Ljubljani, ko smo imeli dobljeno tekmo in je Zahovič dal izjemen gol v zadnji minuti, tako da smo si bot. Slovenija je zelo napredovala v nogometu in to me veseli. Mislim, da bi bila res dobra rešitev za nogomet in košarko, da ustanovimo skupno ligo. Kar imamo zdaj, nima nobenega smisla. Marakana v Beogradu je polna le, ko igra reprezentanca ali pa Zvezda in Partizan. Drugače pride le 300 ljudi, pa čeprav so vrata odprta, ni vstopnine.


Na svetovno prvenstvo pa predlagam, da gresta iz naše skupine Slovenija in Jugoslavija.
Ja, to bi bilo res najboljše (smeh).


Predlagam, da v tem prijateljskem tonu zaključiva najin pogovor. Naj politične in zemljepisne meje ostanejo, glasbene in športne pa izginejo.
Veseli me, da tako razmišljaš, upam, da tako tudi bo in veliko uspeha.


Marko Vrbnjak / Dogodki.Net


foto: Aleš Lončar

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.