Založba: Columbia, Sony / Distribucja: Dots, 2002

'Tole niso 'nedonošenčki' ali pesmi slabše kakovosti!' so ob izidu zadnjega albuma Steal This Album vneto zatrjevali fantje iz skupine System Of A Down. Njihova izjava ne drži popolnoma, saj gre za prerez težko nabavljivih skladb iz obdobja od srede 90-ih pa do danes. Večina 'nedonošenčkov' je iz snemanja zadnjega multiplatinastega ploščka Toxicity, ki je armensko-ameriški četverec ustoličil kot carje politično angažiranega etno rocka, katerega prestol je po razpadu Rage Against The Machine sameval.
Zlitje goth rocka, trasha, rapa, političnih pamfletov in armenske folk glasbe, ki ga SOAD tako mojstrsko obvladajo, je glasba za specifično publiko. Za 'hardcore' nu-metal fane bo tudi ta izdelek prava poslastica, tisti, ki jim nekoliko bizarno 'žlubodranje' ni ravno pri srcu, pa bodo ostali popolnoma ravnodušni. Kaj mislim? Pri Chic'N'Stu, tipični SOAD nažiganciji, pevec Serj Tankainy z nenadnimi spremembami ritma kar naprej melje o pizzi (!), v A.D.D. (American Dream Denial) se spravi nad agresivno ameriško politično držo, 46 sekundna (!) skladba 36 opravlja vpliv televizije, medtem ko je najslajša 'cvetka' in hkrati najboljša skladba I-E-A-I-A-I-O, v kateri Serj na vse pretege kriči refren, ki je nekakšen fonetični zapis hrumenja kitar.
Začudeni? System Of A Down so nekonvencionalna skupina. Vendar ni vse zlato, kar se sveti. Kar pri nekaj komadih je več kot očitno, zakaj jih niso izdali že prej (najbolj očitno pri Mr. Jack ali Bubbles), saj ne dosegajo kvalitete prej omenjenih 'pesmic', tisti najbolj zagnani fani pa so nekaj skladb z Steal This Album imeli že pred izdajo. Streamline je bilo moč slišati na soundtracku Scorpio King, Chick'N'Stu pa je že dolga leta eden najljubših komadov vnetih oboževalcev, saj se jo že nekaj časa da dobiti v obliki MP3 zapisa.
Končni zaključek? Steal This Album ne dosega ravni Toxicity, vendar si hkrati niti ne zasluži oznake 'samo za ortodoksne fane'. Kljub temu s težkim pričakovanjem čakamo naslednji 'pravi' album.

Mimi Inhof