Ljubljana / Križanke
12.7.2009

Letošnje pestro koncertno poletje je v našo prestolnico prineslo tudi britansko zasedbo Morcheeba, ki na enem mestu združuje zasanjan trip-hop z bolj klasičnimi žanri popa, rocka in bluesa. Negotova in ne preveč hvaležna vloga vokalistke v preteklosti je vzbudila mešane odzive tudi pri poslušalstvu, ki je v večini najbolj vzljubila temnopolto Skye Edwards, v skupini delujočo med leti 1995 in 2003, od leta 2006 pa po sili razmer na poti samostojne kariere. Mesto glavnega vokala je na zadnjem albumu pripadlo francoski pevki Mandi Zamolo, ki se je predstavila tudi na ljubljanskem koncertu.

Brata Paul in Ross Godfrey, ki že od začetka tvorita jedro Morcheebe, je tokrat za razliko dopustniških dni, ki naj bi jih kar redno preživljala v Sloveniji, sem pripeljala predstavitev zadnjega albuma Dive Deep. Gostovanje večih vokalov na njem je prineslo tudi nekaj ugibanja, kdo bo na tem mestu nastopil na koncertu, vloga pa je pripadla že zgoraj omenjeni Mandi. Nekoliko zadržana in sramežljiva vokalistka je kljub bremenu raznobarvnih vokalov v preteklosti vlogo opravila zelo solidno, interakcijo z občinstvom pa vseeno prepustila Rossu Godfreyu, ki je z vsakim požirkom viskija, poplaknjenega s pivom postajal bolj zgovoren in duhovit. S tem je bluesovsko ostrino pridobivala tudi njegova, na začetku nekoliko preveč v ozadje potisnjena kitara, s katero je rezal zasanjano trip-hop ozračje, ki ga je v ozadju z vijačenjem elektronike ustvarjal njegov brat Paul. Opazno vlogo na vokalih je mestoma prevzemal tudi basist, ki je z bolj moško raskavim glasom dodajal protiutež ženski melanholiji in s tem glasbo popeljal še v druge sfere. In prav kombinacija ostrine in zasanjanosti je tista vrlina Morcheebe, s katero občinstvu poleg ležernega večernega zibanja ponudijo tudi dodano vrednost.  

Tekst: Jurij Bizjak

Foto: Bojan Okorn