Moja, večinoma na rock navajena, a vedno bolj za drugačno muziko dovzetna ušesa, ob približno uro in pol dolgem elektronskijm uvodom Sindikata, niso trpela. Nepoznavalsko lahko o kvaliteti sklepam le ne podlagi dobrega odziva bolj domače publike. V začetku je sicer praktično celoten K4 izgledal, kot da le čaka na nastop Melodroma, elektronika pa je bila le polnilo tišine ob čakanju. Kmalu so se posamezniki le opogumili in zavzeli plesišče, to pa se je do začetka nastopa banda dodobra napolnilo in zaživelo po zaslugi glasbe, ki je le redke lahko pustila ravnodušne do te mere, da bi ostali pri miru..

 

Kot obljubljeno, so Melodrom predstavili nekatere pesmi v novi elektro preobleki. S klaviaturami, sintetizatorji in elektronskimi bobni, so dosegli bolj natempiran, bolj gost zvok , ne tako izčiščen, pa vendar ne zasičen zvok. Glasbena podlaga pa ni tako bistveno spremenila glasbe Melodroma. Deloma zaradi Mininega vokala, deloma zaradi odmaknjenega, na trenutke ignorantskega, a vseeno odličnega tipičnega nastopa celotneda banda.

Občinstvo je, primerno ogreto, preplesalo tudi celoten koncert; takrat v že popolnoma polni dvoranici, pri Counting Days pa tudi zapelo.

 

Polurni koncert je seveda minil prehitro, kar bi najbrž trdili tudi, če bi koncert trajal dve uri. Glasba kolektiva Sindikat je v K4 odmevala še po koncertu, ko se je precejšen del publike odpravil s prizorišča in s tem potrdil, da so bili glavni akterji večera prav Melodom, čeprav gostje Sindikata.