Po razočaranju, ko so pred letom in pol odpovedali trnfestovski nastop, so samooklicani gipsy punkerji tokrat napolnili Cvetličarno. Petkova matineja se je začela ob osmih s predskupino Skindread, ki pa jo je velika večina ljudstva z mano vred zamudila. Trdi in hitri ritmi so se zaključili po dobre pol ure in oder se je začel pripravljati za Gogol Bordello.

 

Točno ob devetih so na oder prišli Newyorčani in začeli s klasično energetskim brenkanjem po kitariah in basu, godenjem po violini, z raztegovanjem harmonike in udarjanjem po bobnih. Punk is in the air. Napovednik je obetal 'vnetljivo molotovko romskega, slovanskega, balkanskega, spaghetti westerna, dub reggaeja, punka, tarantelle in flamenca', ki pa je seveda pri Gogol Bordello niti ni bilo za pričakovati in je tudi nismo dočakali. Pa nič za to, javna hiša poimenovana po Nikolaju Vasiljeviču Gogolju je poskrbela za neumorno 'poganje' in rajanje razprodane dvorane. Švic je tekel v potokih, nato pa se je uplinil in nam vsiljivo silil v nos. Nekaj jim je potrebno priznati, t.j. profesionalen PR, ki polni koncertne dvorane po svetu tudi zaradi romskega predznaka. Danes je pač moderno biti gipsy, četudi to nisi. In četudi je bil koncert tehnično super izpeljan, je v mojih ustih ostal grenek priokus. In enkrat za vselej povem, Gogol Bordello niso preveč gipsy in pika. Ko premagamo to, ostane nekakšen ukrajinski punk, zmehčan s harmoniko in violino ter zgolj občasno začinjen z gipsy. Punk pa jim gre nedvomno izvrstno od rok. Frontman, ukrajinski emigrant s kančkom romskih korenin, Eugene Hütz je odlično opravil svojo nalogo in povezal obiskovalce z nastopajočimi, ki so v zahvalo doživeli ekstatično kričanje množice. Za vizualno pa tudi zvočno popestritev sta poskrbeli simpatični plesalki azijskega porekla, Pamela Jintana Racine in Elizabetha Sun, na kratko pa se je skupini pridružil še pevec predkupine Skindread.

 

Postregli so nam z vsemi bolj poznanimi hiti, kot so Start Wearing Purple, Wonderlust King, Not a Crime, večno Baro Foro in druge. Točno ob 23-ih se je skupina na ukaz organizatorja morala odstarniti z odra, saj se je pred dvorano že vila vrsta, ki je čakala na vsakotedenski Free Friday Night!?! Misllim, da smo začudenje nad organizatorjevo brezkompromisnost delili tudi z nastopajočimi, ki so vidno uživali na koncertu, dejstvo, da so en dan prej v Zagrebu igrali več kot dve uri in pol, pa pusti občutek prikrajšanja. Takoj, ko se je oder izpraznil, so varnostniki s pomočjo traku začeli spraznjevati dvorano?! Kljub šoku se jim moram zahvaliti, saj so me ponesli v najstniška leta, ko se je z nami delalo kot z živino. Na dobra stara vremena ...

 

Tekst: Tjaša Janovljak