P!ink, hala Tivoli, Ljubljana, 5. 7. 2007 

Cena vstopnice: 45 €

 

 

 

Po dveh odpovedanih koncertih v bližnji okolici (Gradec in Sofija) je obstajala bojazen, da bo Slovenija zopet prikrajšana za eno glasbeno predstavo, ki ji je ušla lansko leto, vendar temu tokrat na srečo ni bilo tako. Kljub bolezni, ki naj bi jo P!ink do ljubljanskega koncerta že prebolela, je bilo slišati vprašanja o tem, če bo koncert izpeljala ali ne.

Ogrevanje predskupine, nemške (tako predstavljene) groove atrakcije Sorgente, je kljub pričakovanju glavne zvezde večera publiko pripravilo na osrednji del koncerta.

Z nekaj zamude, ki je šla nekaterim, očitno nevajenim čakanja na koncertih, že v nos, je prišla na svoj račun zbrana množica polne dvorane v hali Tivoli.

Svetlolasa Alecia v miniaturni kreaciji, ki je kljub bizarni kombinaciji na njej izpadla provokativno seksi, z modno irokezo in bičem v rokah, je svojo predstavo začela s predstavljanjem pesmi z zadnje plošče »I'm Not Dead«. Seveda ni pozabila niti na oboževalce njenih preteklih hitov (slišali smo vse od »Try To Hard«, »Family Portrait«, »Last To Know«, …).

Glede na njene provokativne odrske prijeme mednožja in vihtenje biča, bi rekla, da smo pričakovali prav takšno glasbeno predstavo. Ob spremljavi pretežno ženskega benda je svojo nalogo seveda prevzela profesionalno, kot se za glasbenico njenega slovesa spodobi. Malce se je pomenila tudi s publiko; seveda je največji aplavz, kako tudi ne!, požela klaviaturistka, ki se je izkazala s slovenskimi koreninami in z nagovorom v slovenščini. Pa tudi P!ink je pripomnila, da se ji slovenski jezik zdi seksi zadeva. Vse lepo in prav, dober glasbeni izbor preteklih uspešnic, izpostavitev popularnih »U&Ur Hand«, »Leave Me Alone«, »Stupid Girls« in prijetnega, resnega dela, ki je koncertu dodal kritično-politično noto s pesmijo »Dear Mr. President«. Vendar se je pevka, najbrž tudi zaradi zdravstvenih težav, vidno »šparala«.

Njena energičnost tokrat ni bila povsem na višku, v nasprotju s tem pa so bile na maksimalno 27 stopinjah Celzija vroče površine tivolske dvorane.

Zbrano občinstvo – od mladih deklic, ki so jo gledale z občudovanujem, do starejših – je v večji meri zadovoljno spremljalo glasbeno predstavo; s tribunami na nogah, kot se za koncerte takšnega formata spodobi.

Da je vzornica, provokatorka, a tudi dobra pevka, ki se znajde v različnih situacijah, je svetlolaska zagotovo dokazala. Vtis mlačnosti, ki ga je pustil njen šov, gre najverjetneje pripisati velikim pričakovanjem. Vsak, pa naj bo še tako dober glasbenik, v svojih koncertih, sploh če ti niso tako pomembni (roko na srce, verjetno je sydneyski, kjer je podirala avstralske rekorde s številčnostjo obiskovalcev vsebuje več energije in priprav kot ljubljanski), ne da od sebe vsega, kar lahko. In tu gospodični pač ne moremo očitati. Čeprav ne čisto popolna roza glasbena predstava, je za ceno vstopnice, kljub presenečenim izrazom na obrazih zbranih, ko se je na hitro preoblekla, vrnila in odpela še »Get The Party Started«, v večji meri zadovoljila apetite. Pričakovanja pa se tako razlikujejo od enega do drugega. In zvezdnice takšnega formata pač na svojih nastopih več kot uro in deset minut običajno tako ne nastopajo, česar pa dolgih koncertov vajena slovenska publika, zaenkrat še ni osvojila. Če jo želite še, jo boste šli iskat ponovno.