Problem letnih odrov je, da se začnejo že okoli osmih, kar je na primer za kakega Španca ali Španko totalno nepredstavljivo, saj takrat komaj dobro konča z delom in šele začne misliti na večerjo. Za razliko od teh, je v Podalpju drugače. Koncert na letnem odru se je začel še pred sončnim zahodom, kar niti ni bilo presenečenje. Presenečenje je bilo to, da so kot prvi nastopili gostje iz Makedonije. Gost ima prednost?

 

Foltin je alternativna etno zasedba, ki sama sebe imenuje psevdo-emigrantski kabaret. Makedonci so začeli pred skoraj praznim letnim prizoriščem Gale hale, ki se je z odbijanjem ure vedno bolj polnil. Za izpiljen zvok so poskrbeli s kar dvema setoma tolkal, na katerih sta kraljevala Slavcho Jovev in 'emonjanin' Marjan Stanič, s harmoniko Pece Trajkovskega in z bas kitaro Goce Jovanoskega. Poleg omenjenih sta bili dve piki na i še klarinetist Pece Nikolovski in vokalist Branislav Nikolov, katerega vokalni vložki so bili na trenutke nepredstavljivo vokalni. Za dodatno pester zvok so poskrbeli že omenjeni tolkalist Marjan, ki je ustvarjal zvok med drugim tudi z žličkami, klarinetist, ki je poprijel še za manjša tolkala, ter pevec, ki je uporabljal tudi piščalke. Eksplozija zvokov, ki je dodobra ogrela naša telesa. Dan se je prevesil v noč in na veliko žalost vseh nas so Foltin zaključili celo brez bisa. Urnik je urnik, so dodali in odšli.

 

Komaj sem uspela odtočit in še preden se mi je posrečilo prebiti nazaj pred oder, je ta že gostil Čompe. Medijsko najbolj izpostavljen član skupine je sigurno igralec Janez Škof, ki v skupini igra na harmoniko in je glavni vokalist. Poleg njega pa so za izvrsten nastop poskrbeli še bosonogi saksofonist Žiga Saksida, saksofonistka Breda Krumpak, violinistka Neža Zinaić, tolkalist in gost Foltinov Marjan Stanič ter Silvo Zupančič na kitari. Skupina je upravičila naziv nekonvencionalnosti in nam postregla z veliko mero glasbene spretnosti. Poleg zvoka so posebnost skupine tudi besedila, saj svojo glasbo pletejo okoli tekstov Milana Jesiha, Daneta Zajca, Edvarda Kocbeka in Andreja Rozmana. In ti so vse prej kot konvencionalni. Med drugimi so v psihedeličnem komadu oponašali krokarja in nam postregli z zgodbo o tem, kako je ribica postala človeška ribica. Zanimivo, ni kaj! V drugem bisu je na oder prišel Janez v spodnjicah in nam postregel še z Iberžniki.

 

Oba koncerta sta razgrela publiko in ker razgreta telesa potrebujejo še ohladitev, smo se prestavili v notranjost Gale. Napaka! Štirje izmenjujoči DJi nas niso prav nič ohladili, temveč še naprej držali vroče. Postregli so s super izborom etno skladb, od teme Odpisanih do Shantela, pa še Boban Marković, Lepa Brena, Magnifico, Asian Dub Fundation, Fejat Sejdić, Kultur Shock, Control Machete, Manu Chao ter celo Iggy Pop iz soundtracka Arizona Dream. Nekako so prevladovali ciganski in arabski ritmi z dodatkom elektronike. Mislim, da bi ostala še dlje, če se ne bi v Gali proti jutru zbrali vsi močno alkoholizirani osebki, z največjim pogumom v njihovih očeh, a najbolj zateženi v mojih, ter me spomnili, da je ura že pozna.