Ljubljana / Križanke
26.05.2007

Sklepni koncert festivala Druga godba sta zaznamovali dve glasbeni zvrsti, katerih skupna točka je nedvomno čutnost, strast in ekspresivnost. Tokrat ju je združilo še odlično vzduše nabito polnih Križank, misterioznost skoraj polne lune, ki je svetila izza temnih oblakov ter zvok grmenja v vetru plahutajočih strešnih plaht, ki varujejo Križanke pred dežjem.

Začeli smo na južni polobli, natančneje v Argentini. Poželenje tanga nam je vzbudil slovenski kvintet Astorpia, ki je na oder, poleg odličnih plesalcev Blaža Bertonclja in Andreje Podlogar, ki sta skupino spremljala ob dveh skladbah, pripeljal še dva gosta. Prva je bila v elegantni rdeči obleki Vesna Zornik, pevka Katalene, ki je s kvintetom sodelovala pri snemanju prvenca Mar de Plata. Po prvi pesmi, ki jo je gostja zapela skupaj z Astorpio, je sledila še presunljiva Maria de Buenos Aires, ki nam je naježila kožo in nas popolnoma prevzela. Po odličnem in samozavestnem nastopu so Vesna in kvintet poželi buren aplavz. Sledilo je presenečenje, ko je Dejan Podgorelec, kitarist, napovedal nepričakovanega gosta. To je bil operni pevec baritonist Ivan Andres Arnšek, rojen prav v Argentini. Začel je pripovedno v pravi seksi argentinski španščini, ki se je nato prelevila v srce segajoče petje balade Para un loco. Poleg odličnih gostov je naravnost blestela tudi članica kvinteta, virtuozinja Oksana Pečeny, priznana glasbenica, ki se lahko ponaša s številnimi nagradami, tako domačimi, kot tudi mednarodnimi. Poleg že omenjenih dveh pa sestavljajo kvintet še kontrabasist Marko Turšič, akordeonist Primož Kranjc in Jure Vočanec na klavirju, ravno tako odlični in priznani glasbeniki.

Po polnem obroku tanga nas je pričakala Mariza. Novinka na slovenskih odrih, katera velja za novo kraljico fada, je obdana s fadom že od zgodnjega otroštva, saj je živela v Mourariji, eni izmed ključnih soseščin lizbonskega fada. Sreča, žalost, bolečina, trpljenje, smrt, ljubezen, ljubosumnost – vse to so ključne besede fada. Visoka pevka se je pred ljubljansko publiko izkazala s predirljivim in močnim glasom ter izvrstno izvedbo. Njeno tankočutnost je dodatno oplemenitila tudi primerna osvetljava ter seveda spremljevalni glasbeniki. Obvezen element fada je dvanajststrunska portugalska kitara, na katero je igral Luis Guerreiro. Ostali so še Antonio Neto na klasični kitari, Vasco Sousa na basu, Paulo Moreiran na violončelu, Antonio Barbosa na violini, Ricardo Mateus na violi in Joao Pedro Ruela s tolkali. Zelo komunikativna Mariza nas je učila petja v portugalščini, pozdravila je vse prisotne Portugalce in večkrat poudarila, kako si že nekaj let prizadeva koncertirati v Sloveniji. Koncert je najprej zaključila z njeno najljubšo pesmijo Primavera, vendar jo je navdušeno občinstvo znova priklicalo na oder. Z akustično in portugalsko kitaro je za nas zapela fado, kot se ga poje v tavernah. Akustično in doživeto. Po še enem ekstatičnem aplavzu se je Mariza še enkrat zahvalila za tako topel sprejem in nam to potrdila še z dvema skladbama. V drugem bisu so zopet zaigrali vsi glasbeniki skupaj in nam dokončno pustili res velik vtis. In zadovoljni smo odšli domov...

Tjaša Janovljak

p.s.: zaradi prepovedi fotografiranja smo prikrajšani za fotogalerijo