Bryan Adams, hala Tivoli, Ljubljana, 26. 11. 2006
Cena vstopnice:
9.500 sit (predprodaja)
10.500 sit (dan koncerta)
Desetletje nazaj je prvič obiskal Slovenijo. Koper. Pred dobrimi tremi leti in pol Ljubljano. Tivoli. Tretjič je zopet padla Ljubljana in dvorana v Tivoliju. Tokrat si bo še vedno postavni in zelo aktivni Kanadčan nedvomno zapomnil kaj več kot prejšnjih dvakrat, ko se menda spomni le koncertnih prizorišč. Nedvomno je bila nedeljska noč ena tistih, ki se jih preprosto ne pozabi.
Brez predskupine, z nekajminutno zamudo, ki mu je ne gre očitati, je v trenutku očaral in začaral ljubljansko dvorano. Bryan Adams je pač ena tistih legend, ki na svojem glasbenem po(po)tovanju uspešno zabava številne generacije, in od njegovih začetkov v 80. mineva že 26 let. In če ste mislili, da so ga koncertni odri izmučili ali zgolj naveličali – se motite.
Svoj nastop je otvoril z naslovno uspešnico z zadnje plošče – Room Service. Kaj hitro pa se je spomnil na svoje začetne pesmi, za katere bi lahko trdila, da so tudi še bolj priljubljene od tistih, ki jih je ustvaril v zadnjih letih. Tako so udarno izzvenele Somebody, Can't Stop The Thing We Started in še nekatere druge. Pravo veselje je bilo slišati Tivoli ob navdušenem prepevanju 18 'Till I Die.
Sicer pa se s pretiranim govorjenem Bryan ni obremenjeval, Ljubljano je na kratko nagovoril po nekaj odpetih pesmih. Prav zagotovo pa pevec ve, po katerih strunah, poleg tistih kitarskih seveda, je potrebno zaigrati, da ti publika dobesedno je iz rok.
Poskrbel je tudi za zaljubljeni del občinstva, ki jim je namenil Have You Ever Really Loved A Women in Everything I Do (I Do It For You), ki so mu jo, kako ironično, ustvarjalci filma o Robinu Hoodu želeli celo spremeniti, vendar se jim (na srečo) ni pustil.
Zbrana množica ga je ob petju balad celo preglasila, in enkrat takrat se je prav zagotovo tudi sam zavedel, da slovenska publika (le) ni od sile.
Zelo spretno je hitel naprej med svojimi uspešnicami (Cut's Like Knife, It's Only Love, Can't Stop The Thing We Started, …).
Kaj kmalu pa je na oder povabil simpatično študentko angleškega jezika, ki je kljub prehladu odlično in zelo samozavestno zabavala Bryana in nabito poln Tivoli. Pustila je dosti boljši vtis kot njena predhodnica pred leti, z veliko mero komunikativnosti in seveda ob neverjetnem Adamsovem šarmu, je odlično nadomestila Mel C oz. Pamelo Anderson, ki pesem When You're Gone prepeva na z letnico 2005 okronani plošči zbirke njegovih uspešnic »Anthology«.
Sledilo je še nekaj starejših hitov, in tako naj bi pevec svoj uro in pol dolg nastop zaključil. Vendar se je po glasnem vzklikanju publike s svojo odlično spremljevalno ekipo vrnil nazaj in odigral še nekaj pesmi. Zanimivo, da dober koncert ne potrebuje nobenih odvečnih ljudi na odru, dovolj je že izkušena klavir-bobni-kitara-bas-vokal naveza.
Ker pa zabave in dobre glasbe kar ni in ni bilo dovolj, so ga po dodatku na oder priklicali tudi drugič. V svojem solo, akustičnem zaključku je neverjetno odpel in ob spremljavi kitare in orglic odigral še štiri svoje velike pesmi (Straight From My Heart, Please Forgive Me, …).
Očaran je pogledoval proti navdušeni dvorani in bil vidno zadovoljen. Sicer kot je rekel, na koncertih nikoli ne ve, kaj lahko pričakuje, in ta večer je bil eden takih. Je pa prepričan, da je bil najglasnejši od vseh treh slovenskih.
Prisrčno in nenarejeno deluje ta prijetni 47-letnik, ki kljub zavidljivi odrski kilometrini še ni rekel zadnje besede. Njegovo garderobo še vedno sestavljata le navadna (črna) majica in džins kavbojke, kar je pravzaprav »dress-code« celega benda. Zelo preprosto. In zelo učinkovito.
Tehnično-organizacijsko dovršen, in glasbeno (tudi če se obregnemo na zaigrane pesmi) neoporečen koncert bo prav zagotovo ljubiteljem dobrega rocka še dolgo ostal v odličnem spominu.
Nina Jenko
foto:
1-10: Manca Gašpirc
11-22: Bojan Okorn
pošljite èlanek
verzija za tiskanje
