RockOnNet - spletni časopis za glasbofile : koncertni vtisi : Bijelo dugme za vedno?

Bijelo dugme. Poslovilna mini turneja. Sarajevo-Zagreb-Beograd. Več kot 300 000 ljudi. Glavni akterji: Goran Bregović, Mladen Vojičić - Tifa, Željko Bebek in Alen Islamović.

Došao sam, da vam kažem da odlazim

Ko sem pred pol leta dobil vest, da bo Bregović, alfa in omega vsega, ata inu mama, združil nezdružljivo sem jo sprejel z rezervo. Danes, je stvar že za nami. Trije koncerti, na katerih so se številke stopnjevale od 60 000 ljudi na sarajevskem Koševu, preko 70 000 na zagrebškem Maksimirju do 200 000 na beograjskem hipodromu. Torej skupaj čez 300 000 ljudi. Če to številko pomnožimo še s 3000 tolarji na ceno vstopnice pa dobimo približek zaslužka brez sponzorskih dodatkov.

Ne glede na govorice, koliko denarja je bilo v igri, govori se o 6 milijonih evrov, se lahko v celoti strinjamo, da je mini poslovilni tour bil dokaj uspešno izpeljan. Množice so končno le dobile svoje 'dugme'. Posebej tisti, ki smo o tem dnevu lahko le sanjali. Čeprav bi bilo najverjetneje veliko bolje, da bi eno najuspešnejših skupin pustili počivati v miru, vsaj glede na pranje umazanega perila preko medijev v zadnjem času, kjer je slika povsem različna sliki na odru, kjer so se glavni akterji med seboj objemali, poljubljali in se trepljali po ramenih.

Pamtite me po pjesmama mojim'

Goran Bregović je tako po več kot 15ih letih prelomil svojo obljubo s tem, da je ponovno oživil Bijelo dugme. Najverjetneje največji bend vseh časov iz področja bivše domovine. Vrnil se je v plenice. Rojen Sarajevčan, ki že nekaj let ne deluje doma, kjer mu je nov dom Beograd in Pariz pa med Sarajlijami ni tako priljubljen kot je njegovo dugme. Razlog je znan. Morda bi bilo drugače, če se ne bi opredelil na Beograd. Vsakemu okusa pač ne moreš ustreči, posebej če je v ozadju politična manipulacija.

Prav gotovo pa je Bregović, ki medtem že snema glasbo za film o Don Kihotovem konju na Hrvaškem, eden najuspešnejših glasbenikov nasploh iz teh krajev. S to turnejo pa lahko z gotovostjo zatrdimo, da je preostalim članom dugmeta zagotovil socialni obstoj in hkrati zrihtal špile za njihove več ali manj neuspešne solo kariere (napram BD-ju).

Veliko prihodkov pa je prinesel tudi mestom - gostiteljem, saj je bilo v tistih dneh potrošenega veliko denarja s strani turistov.

Pljuni i zapjevaj, moja Jugoslavijo!

Še enkrat pa je pokazal moč prave glasbe. Glasbe, ki tudi po 20ih, 30ih letih ne umre. Čeprav jo eni označujejo kot pastirski rock. Na prizoriščih so se zbrali tudi obiskovalci, ki se še rodili niso, ko so prvi hiti bili na vrhovih vseh lestvic. Našli so se tudi tisti iz konca 80ih, ko je dugme že razpadlo. Pa seveda tisti prvoborci, ki so živeli Bijelo dugme. Roko v ogenj pa sem pripravljen dati, da se je na katerem izmed prizorišč znašla tudi katera izmed zdaj že mamic, ki je v najbolj burnih časih podlegla 'šarmu' katerega izmed članov zasedbe. Vsi od prvega do zadnjega, so znali komade na pamet.

Na koncertnih prizoriščih v Sarajevu, Zagrebu in Beogradu je bila ponovno združena stara rajnka Juga. Tokrat ni bilo pomembno ali smo Slovenci, Hrvati, Srbi, Bošnjaki, Makedonci, Črnogorci ali drugi. Vsi smo bili eno - Bijelo dugme. Tisti radikalnejši niso prišli do izraza. Je pa bilo zaslediti tudi kakšnega izmed teh mladih pristašev ustaške ali četniške ideologije, čeprav sami najverjetneje ne vedo kaj to sploh je, njihovi dedi pa se na početje svojih potomcev kot ventilatorji obračajo v grobu. Prav ti so najbolj deroče potem prepevali denimo 'Bosanca', 'Djurdjevdan' ali 'Lipe cvatu'.

Do izgredov ni prihajalo, saj je bilo vzdušje več ali manj prijateljsko. Tako smo recimo bili na Maksimiru priča slovensko-hrvaškem prijateljstvu, ki je družno prepevalo tako slovenske kot hrvaške pesmi. Takrat ni bilo v ozadju politike, ki bi manipulirala z množicami. Ni je bilo niti na Koševu, kjer je po moji oceni bilo vzdušje najbolj sentimentalno, zvok slab, dogajanje na odru čista improvizacija, atmosfera pa najboljša. Prvič je le prvič. Mesto ob Miljacki je pa bilo kljub deževnim kapljam tisto noč čarobno.

Slovenija je bila v grobem prikrajšana za spektakel. V resnici pa je vse tri koncerte obiskalo ogromno število naših rojakov. Hkrati je bil dogodek tudi sponzoriran in organiziran v veliki meri z ogromno slovenskimi podjetji.

A i ti me iznevjeri

Po vsem tem blatenju po medijih se lahko resnično vprašamo, kdo koga vleče za nos. Ali so to le novinarske race ali pa je dejansko resnica. Če obvelja slednje - zakaj so potem nekateri akterji privolili v sodelovanje? Potem so resnično fantastični igralci, saj je bilo dogajanje na odru neverjetno pristno. Objemi, solze, čustva.

Drži, da se je na odru videla konkurenca. Kdo je večji oz kdo bo večji? Predvsem Bebek in Islamović. Vendar se je hitro poleglo. Islamović je prednjačil s svojim glasom in stasom. Bebeka še zmeraj obožuje največ mamic, Tifo pa ljudje obožujejo iz več razlogov.

Na tonskih vajah, v zaodrju tako kot na odru je bilo vsaj vzdušje videti povsem prijateljsko. Sedaj, v dnevih po koncertu, pa predvsem v srbskih medijih odmevajo Tifine besede: 'Vse je to denar! Brez čustev! Brez prijateljstva!' Kot da nismo bili na istem mestu. Kot da nismo bili del te 'pravljice'..

Nakon svih ovih godina

Če potegnemo črto pod turnejo lahko rečemo, da je le-ta eden izmed glavnih premikov k združevanju pred nedavnim razbite države. Morda se glasbeniki na odru, ki so različnih narodnosti, niti ne zavedajo, da so oni eni izmed prvih teh akterjev.

»Oprostiti, a ne pozabiti« so besede, ki sem jih največkrat slišal prav v Zagrebu. »Čas je, da se začnemo ponovno obnašati kot ljudje. Saj ne moremo ostati izobčeni. V tem krutem svetu ne moremo obstati, če se ne povezujemo. V kulturnem kot gospodarskem smislu.« pa so bile besede slišane v Beogradu.

V rocku je politika pač neizbežna stvar, ki je vsaj v primeru Bijelo dugme še kako prisotna.

A po vseh teh letih odsotnosti ene največjih skupin, smo pričakovali da bo več komuniciranja s publiko. Da bodo akterji na odru posvetili kakšno besedo tudi množici. Pogrešali smo tudi predstavitve ostalih članov npr Jankelića, Ristovskega pa denimo Vukašinovića vključno z Bregovićem. Menda je bilo ozvočenje izredno slabo. Predvsem za tiste gledalce, ki so bili bolj zadaj. Naša ekipa je bila na vseh treh dogodkih čisto odspredaj, kjer je bil zvok fantastičen. Slišati se je dalo celo pogovore na odru.

Poznalo se je sicer na debiju, da je Bregović malo vadil z ekipo, saj se je lovil že pri prvih taktih. Tako mu je iz ozadja nenehno skakal na pomoč Željko Savić, ki je povprečnemu gledalcu bil bolj znan kot tisti, ki je Bregoviću nosil in zamenjeval kitare. Ne bi smel biti izgovor astronomno število komadov, in trajanje koncerta več kot tri ure. Če s(m)o jih čakali tako dolgo, bi zdržali še teh dodatnih nekaj minutk.

Morda gre opazka na organizatorja turneje. Na vseh treh prizoriščih. Glede na to, da je bilo vnaprej javljeno, da bodo podstavljene bombe, pa varnostne službe vključno s policijo niso delovale ničkaj varnostno. Saj nas ni nihče na vhodih temeljito pregledal in bi lahko na prizorišče prinesli marsikaj. Mnogi bodo ob tem dejali – Balkan, pač.. Bogu hvala, da se ni nič zgodilo! Tako so denimo naši nahrbtniki bili nepregledani, varnostniki pa začuda niso uporabljali niti detektorjev?!

Hajmo curice, hajmo dječaci

Ker si je veliko skupin pokvarilo svoje ime v devetdesetih upajmo, da si ga Bijelo dugme vsaj z zadnjimi izpadi ne bo nikoli in da je ta turneja dejansko dokončna. Čeprav danes, nekaj dni po treh spektaklih slišimo marsikaj. Tisti, ki smo bili tam vemo, da je bila med nami »tajna veza«, ki je ne more nadomestiti noben denar. Tisk marsikaj obrne v prid dobri nakladi. Sedmi sili je pa tudi marsikaj dovoljeno. Tudi manipuliranje. Papir namreč prenese vse. Tisti kateri so bili tam, točno vedo kako je bilo. Beli gumb je namreč za vedno ostal pripet levo zgoraj!

Setlista komadov odigranih na vseh treh koncertih:

1. Ne spavaj mala moja
2. Selma
3. Bosanac
4. Ne gledaj me tako
5. Loše vino (unplugged)
6. Sanjao sam noćas
7. Ipak poželim neko pismo
8. Na zadnjem sjedištu
9. Sve će to mila moja
10. Zaboravi ako možeš
11. Pristao sam biću sve što hočeš
12. Da sam pekar
13. Ima neka tajna veza
14. Doživjeti stotu
15. Svi marš na ples
16. Lipe cvatu
17. Ajajo radi radijo
18. Lažeš
19. Da te bogdo ne volim
20. Padaju zvijezde
21. Meni se ne spava
22. Za Esmu
23. Jer kad ostariš
24. Ćiribiribela
25. Šta ima novo
26. Djurdjevdan
27. Napile se ulice
28. Ako ima Boga
29. Nakon svih ovih godina
30. Te noći kad umrem
31. Hajdemo u planine
32. Ružica si bila
33. A i ti me iznjeveri

Pediculis pubis, katerega so tudi igrali na vajah, pa je najverjetneje zaradi priljubljenosti Bore Djordjevića, predvsem v Sarajevu in Zagrebu, zamenjal komad Milicija trenira strogoću.

Besedilo in foto: Marko PIGAC