Ljubljana, Križanke, Globoka grla, 2.6.2005
Rezervirali smo žlice v ljudski kuhinji in kaj kmalu dojeli, da je hrane preveč. Križanke v svoji mitološki predanosti poslušalstvu niso zmogle privabiti občutka, da gre za festival. Festival, ko zmanjka kart, parkirišč, ko so parki polni, ko se ozračje ogreva, ko ti je žal, da nisi not. Pač sam izbor najdrznejših, najbol perverznih, najbolj pronicljivih in incestno sprevrženih rimopiscev leta v gosteh pri ambasadorjih užitka, žal niso privabili širše množice.
Koncert se je začel z večjo točnostjo, kot so poslušalci navajeni od nastopajočih. Sam nakjlučni razpored skupin: SOTTOMAYOR, S.U.R., MARVIN, HEPA in SUPERLIZO nam je ponujal več glasbenih odklonov poznanega rocka ter s tem zadovoljeval našo lakoto. Glede na dolgočasenje kulturne publike ni bilo pričakovati, da bo bodo bendi zmogli nadigrati sami sebe in z globočino grla spreobrniti naše misli, naj pač ne hodimo zdaj na pivo, da je zdaj čas za globoka grla (kar se lahko hitro narobe razume).
Poskušali smo sestavljati besede v smisle, z izjemo Hepe in Superlizo, ki so z razločnim vokaliziranjem to storili sami, vendar kot mnogokrat, tudi tokrat nismo ujeli dovolj glagolov in pristavkov za logično pesnenje. Tokrat je govorila glasba. Žal smo prvo skupino Sottomayor zamudili. Sigurno nam je odtehtalo postati pred odrom ob kvalitetnem sprehanju ritem sekcije S.U.R.- ov, ob laški zasedbi Marvin z bobnarko, brezkompromisni zvočni sliki Superlizo-tov in nesramo uspešnem koketiranju s poslušalstvom skupine Hepa. Čeprav je večina grl odpela brez večje prisotnosti poslušalstva lačnih, je s časom predodrje zapolnila tista gneča, ko ni še nič, ampak dejmo se 'mal rinit'. Vse skupaj je v celoto povezoval Jure Longyka z (osmišljenimi) napovedmi bandov.
Pozno, vendar ravno ob pravem času je ambasada LAČNI FRANZ prispela. Kot da so prišli s turneje, malo kot v razočaranju nad našo neštevilčnostjo postali, potem pa odpokali svoje. Kot je bilo pričakovati, so sestavili nek 'best-off', vendar le ta ni dosegel ovacij pri vsakem komadu, saj so generacijske razlike poslušalstvo delile na tiste, ki pesmi razumejo in tiste, ki pesmi poznajo. Tako se je na trenutke množice vrnila v nostalgične čase, ko so le redki rekli kar se ne sme, s komadi kot so: Sirene tulijo, Na drugi strani, Bog nima telefona in Lačni Franz ter večji del publike, s prevlado Štajercev, globoko iz grla ... Kdo je tebe praslovan, Zarjavele trobente svojo glasbo ...
Čeprav vrnitev odpisanih ni presegla pričakovanj, nosi s seboj vero, da če ste bili z njimi pri zadnji večerji, z lahkoto ostanete do zajtrka. Z enim bisom, po uri strnjenega igranja, so svoj nastop zaključili. Ne moremo pozabiti kvalitetnih posameznikov, ki so bendu iz minute v minuto risali večji nasmeh na ustnice ter večnega Zoranovega šarma. Bobni so zveneli kot da imajo samo za to priložnost nove opne, stari 'lespol' večkrat predstavljenega kitarista pa marmeladasto sladko, s precej čilija. Bas je vrnil vso radost osemdesetih, ko se je še dalo odigrati vso elektroniko v živo, ko je bend moral nagarat lahkoten pop song z isto izgubo kalorij, kot najhujši 'dratšponerji' danes.
Še enkrat za vajo: pozdravljamo idejo, ta pravi držijo štango in navijamo za zbirko besedil!
Če koga nismo pohvalili, je to samo zato, da se ne bi poslabšal!
Setlista:
01. Tiha voda (Vzami si čas)
02. Bog nima telefona
03. Lačni Franz
04. Sirene tulijo
05. Na svoji strani
06. Ambasadorji užitka
07. Za shozifrenike
08. Zanzibar
09. Zadnja večerja
10. Zarjavele trobente
---
11. Praslovan
12. Čakaj me
13. Zdravljica
....
Aleluja
Andreja Žalec & Ferenc
Setlista: ZUB(i)
Foto: Damjan Demšar
pošljite èlanek
verzija za tiskanje
