Rollbar, 13.05.2005

Petek je bil in bil je trinajsti! S kolegom se potikava naokoli skozi noč, precej na pamet z le malo navigacije in bolj skozi občutek. No in po tretjem lokalu, nekje sredi Trzina mi pade iz denarnice, medtem ko plačujem rundo Staropramena, hudo zmečkan flyer, na katerega sem že čisto pozabil in sem ga dobil od neke punčare na Čopovi tekom prejšnjega tedna z naslovom »Daytona Party 2005« v Rollbaru. Na letaku je bil zapisan sočen program in zato sva obrnila nazaj proti Šmartinski v Ljubljano.

V Rollbaru je že vrelo kot v čebelnjaku, pisana druščina je popolnoma zapolnila že prešerno zakajen in dodobra zadimljen prostor. Seveda so bile v goriščnih točkah pomanjkljivo oblečene hostese, ki so mešale vodko z Bull Dogom in brez slehernega sramu sila samozavestne paradirale naokoli. Sproščeno uživam ob kozarčku (ali dveh, morda celo treh), ko se naenkrat zasliši ropot in sploh mi ni bilo jasno: »Kaj, živa glasba? Heh, spet se bo zvijala kakšna domača privat bejba in na hitro nekaj odjodlala na playback!«, sem odmahnil z roko. No, bolj ko se je ropot razlegal in masiral moje mehanoreceptorje, bolj sem bil presenečen nad slišanim. Distorzirani kitarski zvoki v središču šmink glamour yapi lokala. Lepa je ta. Grem pogledat izza šanka gor proti odru. Hudo! Usnjena črnina, izdelan image. Od kod neki je meni to znano. Sedem članov na odru, kitarist (Fender Stratocaster model), vokalistka, violistka (v »prevodu«, tista ki igra violo), flavtistka, violončelist in seveda ritem linija z bobnarjem in basistom. Hej, to pa ni šala. Seveda sem se prebil nekako skozi maksimalno nagneten Rollbar na drugo stran, tako da sem imel skupino pred očmi. »Gotičarji«, gothic metal, to je bila moja prva pavšalna ocena! Kitara na riffu, brez kakšnih solaž, keltski okraski združeni v lepe tercetne harmonije flavte in viole, ženski vokal se je krasno prilegal. Zvok spredaj je bil super, nobenih oscilacij ni bilo čutiti glede na sila majhen prostor in ekstremno prostorsko omejenost nastopajočih, ki so si skoraj hodili po nogah, kadar so si zaželeli premika iz svojih izhodiščnih točk levo ali desno. Pa sem se ugriznil v ustnico in rekel, da med odmorom navežem kontakt z njimi. Idealna šansa, da spišem nekaj  za RockOnNet in se vsaj deloma odkupim, če sem že moral spustiti koncert Uriah Heep 11.05.2005 v Augsburgu (Nemčija) šmrc, šmrc, … zaradi nenadejanih lastnih proračunskih težav v letošnjem mesecu maju.

Bobnar je bil fenomenalen, mestoma je zelo duhovito nenadejano lomil ritem in tako dodajal izrazu skupine celo »progressive roll drive« začimbe. Komadi dodelani, vsi po vrsti pristna avtorska glasba skupine. Uvodni deli skozi lepo okrancljane keltske etno folk »viže«, potem pa razvijejo komad skozi okusno podloženo kitarsko riffovsko zaveso, ležeč na bliskoviti in dinamični ritem liniji, seveda pa je piko na »i« pristavil pihalno / godalni del skupine s sila energično violo, zaokroženo z zelo lepim glavnim ženskim vokalom, ki je dodal vsemu skupaj še več atmosferičnosti. Torej, da je zvočna slika zelo lepo zapolnjena, sploh ni treba omenjati. In prav nobenih klaviatur ni bilo pogrešati. Nekajkrat je vse tako po finsko zazvenelo in priklicalo v uho celo »almighty« Nightwish.

Po pavzi sem stopil do kitarista in se mu predstavil, kje, od kod in kam, zakaj, ipd …skratka tiste majhne obrabljene fraze, a pač potrebne formalnosti. »A imate menedžerja kje v bližini?«, sem vprašal, kot bi ravno prispel iz Marsa. »Zaenkrat sem jaz menedžer!«, mi skromno odvrne kitarist Črt. Končalo se je tako, da smo (precej logično) odjadrali na pivo opazovat divje zvijanje mrežasto napravljenih »bubik«, ki so burile duhove v Rollbaru. No kmalu sem dobil ustrezne podatke. Gre za skupino Aperion iz Žalca, pravijo da igrajo kelt rock in da bobnar igra tudi pri The Stroj (zato je naredil name tak vtis med prvim delom nastopa) ter da čelist sicer dela v Rollbaru. Črt pravi, da so njegov navdih filmski soundtracki npr. Gladiator, Gospodar Prstanov, … sicer pa obožuje perfekcionizem skupin kot so Nightwish. Kaj veš, glede na zastavljene cilje, ni dvakrat za reči, da bodo nekoč Aperion nastopali skupaj s simfoničnim orkestrom. Ob sproščenem kramljanju se je hitro obrnila pavza naokoli in Aperion, so bili znova na odru za svoj drugi del. In še enkrat več pristopili sila sproščeno in energično, brez krčev in zavor. Končni rezultat je bil vživet, uigran nastop in odrska igra je bila zelo prepričljiva. Če bi jim dal takrat še večji oder, bi še bolj zasijali.Vendar se je videlo, da se skupina odlično počuti v Rollbaru. Ljudje so korektno sodelovali in bodrili glasbenike in Aperion so na zahtevo poslušalstva odigrali še dodatek. Meni se je kar smejalo, sploh zato, ker sem prišel brez slehernega pričakovanja v Rollbar in spoznal ambiciozne Aperion z izvrstnim imagejem (profesionalnost jim zares očitno ni nobena tujka) ter glasbo, ki prinaša svežino na obubožano slovensko rock sceno, lepo so našli svojo nišo in očitno je da se v svoji vlogi (vlogi keltrock skupine) odlično počutijo. Upajmo, da bo šlo tudi v prihodnosti za Aperion le navzgor.

Sledeči tekst o Aperion mi je, posredoval Črt. Poleg tega je posredoval še sestavo skupine, set listo koncerta v Rollbaru in nekaj odličnih koncertnih fotografij ter mi tako pri oblikovanju te reportaže, kot površnemu poznavalcu trenutnih aktualnih dogajanj na slovenski rock sceni, v veliki meri rešil kožo, za kar sem mu neizmerno hvaležen.

“Skupina Aperion je nastala 01. 11. 2002 na temeljih razpadle skupine Xanthochroid iz Žalca, od kjer sta se ohranila samo kitarist in flavtistka. Ob tem prelomu se je glasba iz grungea s klasiko začela razvijati v bolj udaren rock s spremljavo violine in flavte. Postava se je počasi ustalila v 6-člansko zasedbo (vokal, kitara, bas kitara, bobni, violina in flavta). Začeli so se vrstiti tudi prvi koncerti, tako v sodelovanju z večjimi imeni slovenske glasbene scene, kot tudi nekateri samostojni klubski nastopi. Med njimi je bil tudi koncert v Orto baru, kjer so našo zvrst poimenovali 'keltrock', s čimer smo se vsi strinjali in to ime vzeli za svoje. Po dveh letih je zaradi različnih problemov in razhajanj prišlo do večjih kadrovskih sprememb v bendu. V dveh mesecih se je zasedba popolnoma spremenila in decembra 2004 se je razen kitarista in basista štela čisto nova sestava. Violino zamenja viola, bas kitari se v nizkih legah pridruži violončelo, zamenjajo pa se še flavtistka, bobnar in pevka. Takšna zasedba ostane nespremenjena do danes in upamo, da tako velikih sprememb tudi ne bo več. Od takrat se naša glasba razvija v nove dimenzije, dimenzije, s katerimi sedaj stojimo na odru - Aperion.”

Kaj dodati k zaključku? Izbor rock skupine je bil zame prvovrstno presenečenje, ker ob »hordi naželiranih uhanonoscev« med obiskovalci pričakuješ, da jim bo gostitelj ponudil vse drugo prej. A napis na flyerju »Bikers welcome« je ta izbor popolnoma opravičeval, čeprav ne vem, če sem videl vsaj tri bikerje cel večer v Rollbaru. Glavno, da so bili vsi gostje potešeni. Kogar ni zanimala glasba je pridno pasel oči na napol golih »fufah«,  ki so migotale s svojo ženskostjo ter neoumorno paradirale z breezerji med populacijo Rollbara, tako da so bili prav vsi zadovoljni, pa četudi med njimi tiste dve najbolj pogumni »topless« nista pokazali kakšnega posebnega obilja v predelu prsi, ... hja pa tudi niže. Po Aperion je sledil striptiz, lesbo show, in, in, …še marsikaj, tako da temperatura po nastopu Aperion v Rollbaru nikakor ni popustila. Prav nasprotno …Divji noči ni bilo videti konca. 

Set lista Aperion, 13.05.2005, Rollbar, Ljubljana:

1. Fe+

2. Raj

3. XYZ

4. Anaksimander

5. Konj

6. Ü

pavza 

7. Ocean

8. Izvorno soporčilo

9. Dajte

10. Srh

11. Aper

dodatek

12. Ü (ta huda verzija)

Aperion so:

- vokal - Zala Hodnik (Šenčur pri Kranju)

- kitara, vokal - Črt Birsa (Žalec)

- bas kitara - Dani Telebar (Žalec)

- bobni - Bojan Krhlanko (Laško)

- flavta - Tina Anderlič (Celje)

- viola, vokal - Špela Pirnat (Žalec)

- violončelo - Samo Dervišič (Ljubljana)

- didgiredoo, gost - Žiga Birsa (Žalec)

tekst: Aleš Podbrežnik

fotografije: Aperion