Orto bar, 2.12.2004

Naslov se nanaša na slovensko narodno zabavno, ljudsko, šlagersko, etno, reggae na trenutke metalsko, skoraj turbo a še vseeno ne povsem jazzovsko zasedbo. Seveda ne govorim o slonu še manj o sadežu in ne o Elvisu, ki se ne piše Jackson. Govorim o štirih mladih, pokončnih, poskočnih, svobodno mislečih, z glavo na pravem mestu in lepo ugvantanih,  primorskih fantih, ki so bili pred prvimi vrstami že pred desetimi in več leti. Le kdo se jih ne spominja, ko so igrali v Železnikih na Krawalu? Nekateri so te stopnice preskočili in prišli takoj na male ekrane, na TV, ki oddaja iz Ljubljane.   Ana Pupedan! Ne oni niso preskakovali stopnic. Ana Pupedan je pivški bend, ki je v četrtek 2. decembra 2004 zabaval, osrečeval, obujal spomine, predvsem pa povezoval ljudi, ki so jim ostali zvesti. Koncert, v Orto baru, so pričeli s skladbami z najnovejšega izdelka. O stilu in zvrsti piše vse v zgornjih vrsticah. Zaman bi ga iskali po naslovu, ker ga le ta nima. Zopet so daleč spredaj. A kaj, ko jih taka ideja porine zelo nazaj. Ampak oni si to upajo. Za dobri dve uri dolg koncert so pripravili tudi skladbe s prejšnjih dveh plošč. Da pa je bila mera polna so na koncu, pred zadnjimi tremi skladbami, zapeli, kot se zapoje ob sodu in pršutu. Občinstvo, ki ga je bilo okoli devetsto manj kot tisoč ali nekaj več kot sto je domov odšlo zadovoljnih in veselih. Namen je bil dosežen. Le Ante Upedanten je hodil neznano kje. Naj mu bo oproščeno.

teks in foto: Damjan Demšar