Ljubljana, 20.12.2003

Dvorana Tabor, ki je bila dolga leta rezervirana le za šport, je zdaj odprla vrata tudi glasbenim koncertom. Organizatorji sobotnega koncerta, na katerem so nastopili Manul, Intimn frizurn, Moveknowledgement in Srečna mladina, povezovala pa sta ga Slon in Sadež, so si zamislili, da bodo koncerti postali stalnica in vas že čakajo naslednjo soboto.

Medve sva glede tega nekoliko skeptični. Vse skupaj je izpadlo kot kak osnovnošolski ples v telovadnici. Publika je bila podobno nezainteresirana za dogajanje na odru – samo pecanje je manjkalo. Glasba je bila katastrofalno podobna take vrste prireditvam, kjer ozvočenje in akustika ne zdržita želene glasnosti. Pa kajenje je bilo prepovedano – uganite, ali se je publika tega držala. Vso zadevo sta držala pokonci Slon in Sadež, ki sta katatonično publiko skušala zbuditi s svojimi kot vedno duhovitimi zamislicami – z nagradnimi igrami in mehiškim globinskim valom sta doživela tudi nekaj odziva. Sprašujeva se le, koliko ljudi bi utonilo v spanec še pred koncem, če ne bi bilo njiju.

Naj citirava izjavo zgoraj omenjenih povezovalcev programa, zaradi katere zgoraj opisani splošni slabi vtis: “Zvok je v pi***.” In res je bilo tako. Škoda le, ker so zaradi zvoka največ škode utrpeli prav nastopajoči (poslušalci smo si v takih primerih za morebitne slušne okvare itak sami krivi). Četudi sva se trudili, da bi pozorno prisluhnili vsakemu od bendov, je od intenzivnosti koncentracija pri neznanih komadih nekje na sredi obvezno popustila in vse se je zazdelo kot že slišano v prejšnjem komadu. Tako bi nas Manul v primernejšem zvočnem okolju zapeljali v trans s pomočjo električnih kitar, ki odpeljejo v zanimive glasbene pokrajine. Intimn frizurn bi v bolj intimni dvorani najbrž dobro zabavali s svojim inventivnim pristopom h glasbi, z mešanjem žanrov in obvladovanjem različnih ritmov. Pa lahko o tem le pametujemo.

Še dobro, da so za njimi oder napolnili Moveknowledgement, saj sva že znane komade lahko prepoznali in ob njih poplesavali. In še kar nekaj poslušalcev so očitno dovolj zbudili, da so ob njihovih zvokih celo zaplesali. Kar mislite si, da je bilo N'Toka moč razumeti, pa tudi nekateri inštrumenti (i.e. tolkala) so se v splošni zvočni sliki kar izgubili. Kljub vsemu nas je Sandra kot navadno s svojim glasom očarala. Med njihovim nastopom je organizator z balkona spustil kup pisanih balončkov, s čimer je publiko zaposlil za nadaljnjih pet minut, ko jih je z ognjenimi pripomočki veselo pokala.

Glede zvoka so jo najbolje odnesli Srečna mladina, vendar pa se je dvorana pred in ob njihovem nastopu že počasi praznila, prej kar živahni poslušalci pa so zapustili prve vrste, tako da je ponovno nastopila (za nekatere dobesedno) spalna faza. Njihovi oboževalci se sicer nis(m)o dali, vendar pa tudi oni niso zveneli tako kot smo jih vajeni. Za to, da je bil odziv publike tako mlačen in da je marsikdo odšel že pred koncem koncerta, po najinem mnenju krivde ne nosijo nastopajoči. Kdor si je želel dobrega koncerta, se je najbrž do sredine nastopa Srečne mladine že pošteno naveličal piskanja v ušesih in je pač raje odšel.

Kljub vabilu, naj obiskovalci ostanejo do konca večera, ki naj bi se zaključil ob treh, smo mnogi takoj po koncu nastopa Srečne mladine Tabor zapustili.

Aleša & Maša