Šarmantni italijanski pop zvezdnik, ki že nekaj manj kot tri desetletja razvaja s svojimi spevnimi hiti, je brez dvoma navdušil dodobra napolnjen ljubljanski Tivoli. Okronan s številnimi nagradami, v duetih povezan z mnogimi svetovnimi glasbenimi imeni, je tokrat prepričal z desetčlanskim spremljevalnim bendom, ki publike pod odrom nikakor ni pustil ravnodušne.

 

Za novembrski čas primerna topla glasbena popestritev iz daljne Angole nas je ogrevala in tudi za nekaj stopinj ogrela skupina Yurija Da Cunhe, ki je z mičnima plesalkama pritegnila moške oči, ki so bile sicer v manjšini, ženski del pa je z vročimi gibi navdušil kar Yuri sam. Slovenskim poslušalcem pa se je zagotovo prikupil s svojimi čestitkami ob uvrstitvi slovenske nogometne reprezentance na svetovno prvenstvo, katere je izrazil kar v slovenskem jeziku.

 

Vendar je občinstvo v resnici čakalo le italijanskega Boga ljubezni, ki je že v prvi minuti navdušil. Razvajal je  predvsem z uspešnicami iz preteklosti (»Piu' bela cosa«, »Un' emozione per sempre«, »I Belong To You«, »Sta pasando novembre«, ...) in tudi s svojimi novejšimi pesmimi z zadnjega studijskega albuma »Ali e radici«, (kar v prevodu pomeni »Krila in korenine«), po katerem je tudi poimenoval svojo zadnjo turnejo, ki se je pred dobrim mesecem začela v italijanskem Riminiju in bo v bodoče gostovala še drugje po Evropi in tudi izven nje.

 

Ogromna mašinerija, ki pevca spremlja po njegovih nastopih, je po navedbah organizatorja zahtevala celo najem male dvorane Tivoli, da so vanjo umestili vso pripadajočo video-vizualno produkcijo, kot zanimivost pa velja omeniti še, da je sam koncert skupaj pripravljalo preko 200 ljudi, samo opremo pa pripeljalo kar 12 vlačilcev. Ob omenjenih podatkih tako ni nič čudnega, da dovršen vizualni glasbeni program privablja množice oboževalcev njegove glasbe.

 

Šarmantni Ramazzotti, ki  mu leta niso prizanesla s sivino v laseh, pa zaradi tega ni nič manj priljubljen, temveč je, kot se za moške v zrelih letih spodobi, le še boljši, o čemer so nas prepričali odobravajoči vzkliki iz prvih vrst, ki pa so jih zasedle predvsem pripadnice nežnejšega spola.

 

Domača publika mu je še bolj jedla iz roke, ko jim je na domoljubna srca potrkal z nekaj čestitkami ob nogometnem dosežku in si okrog vratu nadel navijaški šal. Zdelo se je, da evforija ob dosežku še ni minila in da je vest o zmagi prišla tudi preko meja.

 

Čeprav so bile cene vstopnic, za katere je bilo za sedišča potrebno odšteti slabih 60 evrov, za stojišče pa skoraj 80, dokaj visoke, publike to ni zmotilo.

Odlična glasbena predstava, ki so jo popestrile tri simpatične spremljevalne pevke Chiara, Sara in Romina, spremljava uigranih glasbenikov, in seveda Eros sam, je tako zadostila odštetim evrom in prepričala, da je Eros Ramazzotti upravičeno najpopularnejši ambasador italijanske glasbe.