Festival FM4 Frequency, Salzburgring, Avstrija. 17. in 18. avgust 2006. Vstopnina: 85 € v predprodaji, 100 € na dan. Obiskovalcev: med 20 in 30.000.
Salzburgring oz. salzburški obroč je dirkališče v bližini Salzburga, mesta Mozartovih kroglic in Mozarta nasploh. Leži ujet med idilične gričke, posejane z lično pokošeno avstrijsko travo, po kateri se vsake toliko sprehodi še kakšna krava. Sredi avgusta je bil objekt prizorišče dvodnevnega festivala po imenu Frequency.
Imena, ki so vabila na letošnji FM4 Frequency, so asociirala na zvrst glasbe, ki ji še vedno pravimo kar indie rock ali britpop. Na spisku so bili vsi, od že od leta 1987 solo Morrisseyja, ki pa je pred tem navduševal kot pevec kultne angleške skupine The Smiths, ter pionirjev ''britpopa'' iz sredine 90-ih, škotske skupine Belle & Sebastian, pa do današnjih zvezd ala Franz Ferdinand in Muse. Za oddih od bendov, za katere ima marsikdo iz tabora ne-tako-zelo-ljubiteljev pripomniti, da zvenijo več ali manj isto, pa so poskrbele ameriške legende Bodycount z Zakon in red Ice-T-jem na čelu ter firestarterji Prodigy.
Dvodnevno dogajanje je bilo močno intenzivno, saj so se koncerti začenjali že okoli enih popoldne in na dveh odrih hkrati trajali dobrih 12 ur, nakar se je zabava na indie-pop-rock žur preselila pod vroč zakajen šotor. Prvi dan smo žal zamudili švedske Sugarplum Fairyje, ki bi jih kot feni Mando Diao glede na njihove sorodstvene vezi že skorajda morali videti. Ujeli smo šele ameriške Nada Surf, bend, ki bo kljub novejšim dobro ocenjenim albumom vedno zaznamoval njihov mega uspešen komad Popular. Sledili so jim synthie-punk-poperji Wir sind Helden, prava atrakcija za vse nemško govoreče prisotne, njim pa že omenjeni Morrissey, ki je žal stopil pred za njegovo izpovedno liriko napačno publiko, saj so bile prve vrste že ure prej polne mlajših fenov, nestrpno čakajočih Britancev Muse. Ti so pred kratkim izdali album Black Holes and Revelations, ki je na lestvice lansiral že dva singla in skupini prislužil ne le odlične kritike in nominacije, pač pa tudi mesto headlinerja večera ter ob koncu festivala na glasovanju prek SMS-ov tudi naslov najboljše skupine Frequencyja 2006 (do 10 . mesta so jim sledili Franz Ferdinand, Fettes Brot, Wir sind Helden, The Prodigy, 3 Feet Smaller, Mando Diao, Arctic Monkeys in Kaizers Orchestra). Žal smo zaradi vzporednega dogajanja zamudili Scissor Sisters, ki so v svetlečih oprijetih roza dresih v svojem slogu zaključili večer na drugem odru.
Drugo jutro nas je zbudil dež, a so se strahovi o napornem festivalskem dnevu v pelerinah do dvanajste k sreči razblinili. Prvi bend, katerih ime nas je pritegnilo, so bili newyorški Morningwood (v amerikanščini naj bi to pomenilo jutranja erekcija). Njihova utrgana pevka Chantal je norela po odru, odplesala telovadno koreografijo, zanimirala še prve vrste, ki ji niso upale reči ne in so v skladu z navodili telovadile tudi same, vrhunec pa je dosegla z lezbičnim zalizovanjem. No, k sreči njihov nastop ne temelji le na šovu, pač pa na močni glasbi, ki skupino pelje proti samemu vrhu ameriške alternativne rock scene. Sledil je krajši oddih, kajti popoldan je bilo treba preživeti kar zaporedje štirih bendov. Prvi izmed njih so bile na vrsti skorajda še najstniške novo odkrite zvezde iz Anglije, skupina Arctic Monkeys, ki je zaslovela s prvencem, posnetim v garaži in distribuiranim prek interneta. Kljub visokim pričakovanjem pa so se Arktiki predstavili sicer korektno, a precej medlo. Toliko večje presenečenje je bil nastop Kaiser Chiefs za njimi. Dobitniki nagrade brit za najboljši angleški bend 2006 (premagali so skupine, kot so Coldplay, Hard-Fi, Gorillaz in Franz Ferdinand) so nas ponovno spomnili, zakaj je bend vredno priti pogledat v živo. Od skakanja že rahlo utrujeni smo zbrali še zadnje moči in najprej doživeli Mando Diao, Švede, ki spominjajo na legendarne Beatle in imajo po Hurricane Baru in Bring 'em In zunaj tretji album z naslovom Ode to Ochrasy. Z njega so v Avstriji predstavili nekaj novih pesmi, eno izmed njih posvečeno njihovemu idolu Tupacu Shakurju. Ko je publika to slišala, si ni mogla pomagati, in sicer izredno popularen in všečen bend je moral pogoltniti kar nekaj bu-jev. Zadnji v britpop vrsti so bili škotski Franz Ferdinand. Pred kratkim smo jih imeli priložnost videti v Zagrebu, tokrat pa so bili baje še boljši. Je pa res, da je skupina izgubila nekaj začetne ostrine in se z drugim albumom bolj približala izjavi, da skuša delati glasbo, na katero bodo punce plesale. Tokrat niso plesale le punce, pač pa celoten Salzburgring, kajti kogar niso pritegnili This Fire, Do You Want To in Walk Away, se je na manjšem odru zibal ob mirnejših melodijah sedemčlanskih Belle and Sebastian . Skupina je po desetih letih delovanja letos izdala The Life Pursuit, njen najuspešnejši album doslej, in bila odličen zaključek dvodnevnega sprehoda po zgodovini in sedanjosti indie popa.
Ostali (neomenjeni) nastopajoči: Mohair, Gods of Blitz, Paolo Nutini, The Futureheads, Blumfeld, Broken Social Scene, Kaizers Orchestra, Coheed and Cambria, Kettcar, Eagles of Death Metal, Less than Jake, Lostprophets, Soulwax Nite Versions, Brakes, Cursive, Tomte, Editors, Goldenhorse, The Bishops, The Paddingtons, Robocop Kraus, We are Scientists, Joy Denalane, Art Brut, Bauchklang, Calexico.
Tina H. Zakonjšek
foto: Bojan Okorn
pošljite èlanek
verzija za tiskanje
