2009, Moonlee Records

Za bende z močnim političnim sporočilom si nikoli nisem mogel ustvariti nekega enoznačnega mnenja, čeprav sem neredko dobil občutek, da je pri nekaterih izvajalcih glasba dostikrat potisnjena vstran zavoljo idej in sporočil takšne in drugačne (anti)propagande. Rage Against the Machine, Gang of Four in nebroj hardkor / pank skupin je kariero gradilo prav na podlagi močne politične in socialne drže, čeprav je bil marsikateri bend ob tem kljub prejšnji opazki tudi izredno glasbeno in interpretativno suveren. Ne pa vsi.

Makedonski Bernays Propaganda spadajo v zadnji val skupin, ki so se našle v vnovičnem obujanju bolj plesne verzije ostrega panka, le da za razliko od množice predvsem otoških bendov BP podajajo tudi izredno nazorna sporočila. Navidezna lahkotnost diskoidnih ritmov z minimalističnimi kitarskimi rifi je podkrepljena s kritičnimi besedili, ki se dotikajo nasilja, represije in ostalih spon »sodobne« družbe. Sicer izredno spevno makedonščino zanimivo poživi interpretacija pevke Kristine in BP naredi lirično samosvoje, vendar moti predvsem enoličnost in manjko dinamike pri inštrumentalni spremljavi. Ritmika je (pre)pogosto »sposojena« pri starejših, t.i. postpank kolegih in zato precej predvidljiva in iztrošena, kitarski rifi pa so premalo ostri in rezki, da bi lahko dohajali odrezavo Kristino na vokalu. Celotna plošča je tako muzikalično objeta z bolj ali manj ozkim obročem že malce preveč (sploh v zadnjem obdobju) obdelanih klišejev kitarske muzike s konca 80. let. Z malce več samosvojosti bi BP ob glasnih parolah v domačem jeziku lahko postali bolj opazni glasniki boljšega sveta.

Celoten »paket«, ki ga BP ponujajo, je zanimiv zaradi svoje angažiranosti (plošči je dodan precej obsežen pevkin esej o nasilju), lirične brezkompromisnosti in že omenjene navidezne lahkotnosti / plesnosti, vendar bi bila lahko vsota Happiness Machines več kot le seštevek njenih elementov, če bi bend ostreje zaškripal tudi s kitarami ter morda zaplul v kakšne manj poznane glasbene teritorije - pa čeprav s predpono postpank.

Peter Cerar