Crust, mamicu ti jebem! Veseli ples s Human Host Body in Lust For Death v Gromki

28. 4. 2017
Ljubljana / Gromka

Da ne dolgovezim, ker je bil tudi koncert kratek, jedrnat in silovit. 

Na medpraznični petek so Gromko stresli stari znanci, domači crust/punk/black metalci Human Host Body in francoska death/crust zasedba Lust For Death

Ob pol deseti uri zvečer so svoj prostor na in pod odrom zavzeli Human Host Body in kapacitete kluba so se hitro napolnile, do, za Gromko, lepega števila obiskovalcev. Kar pa je bilo najbrž kar pričakovano, HHH se pač več kot dovolj kvaliteten band, da si to zaslužijo. In so fantje urezali par veselih poskočnic, pa nekaj malo bolj jeznih popevk, pa pevec je kar pod odrom stresal jezo in gnus na svet, pa skoraj za vsako drugo popevko so rekli, da je nova, kar je vsekakor razveseljivo, saj očitno nameravajo še nekaj časa brcati.  

Glasbeno pa smo tudi vedeli, kaj nas čaka in smo to tudi dočakali. Metaliziran crust, cepljen na punk, nihilistična drža black metalcev, čez pa plemenita patina d-beata. Bobnar drži ritem in stresa publiko, kitarist hrešči in ubija zadnje preostale procente sluha v ušesih obiskovalcev, basist je trdna opora galami, pevec pa žival. Vse lepo in prav, tako kot mora biti. Publika pa jim je hvaležno sledila v popotovanje po svinjariji sveta, ker je vedela, da je na drugi strani očiščenje. Svet in civilizacijo smo namreč tako zavozili, da nas lahko reši le še peklenski ogenj, oz. v tem primeru peklenska galama. 

Če ste, slučajno, pa verjamem, da niste, med tistimi, ki HHH ne poznate in jih (bog ne daj!) še niste videli v živo, se le podvizajte, in čimprej popravite zadevo! 

Potem pa so igrali še Lust For Death, ki so se k nam pripeljali iz daljne Francije. Glasbeno so precej bolj metalsko usmerjeni, dejansko igrajo kar na crust cepljen death metal. Obe kitari sta trdno zasidrani v metalskih vodah, basist in bobnar pa ga malo svirata gor pa dol med metalom, crustom, punkom, pa še kaj bi se našlo. Pevec je death metalec, tukaj pač ni dvoma. Skupaj pa tvorijo izjemno zabavno, prodorno, skorajda že plesno mešanico, ki človeka hitro zaziba v stanje, kjer pivo teče v potokih in se vsak od obiskovalcev vsaj ritmično pozibava, če ne že izrazno pleše ali sunkovito opleta z lasmi. Zvok je bil primerno našpičen, zamazan in hreščeč, da smo imeli občutek, kot da čez nas vozi valjar, in vsi smo bili zadovoljni. Tako zadovoljni, da band dejansko ni sme končati nastopa. Trikrat so hoteli nehat, trikrat jim je bil odhod z odra preprečen, trikrat so nas razveselili z dodatno popevko.  

In potem smo šli, več kot zadovoljni, vsak v svojo smer. Gromka nam je spet predstavila glasbeni biser iz globokega podzemlja, in spodobi se, da vsakič, ko pripeljejo kakšnega, zmigate svojo rit do Metelkove, in zažurate z njimi! 

Rok Erjavec

Povezani članki: