Metalci vseh dežel združite se, v Tolminu

Metaldays

METALDAYS – 2. dan (torek, 21. julij 2015)

Visoke poletne temperature, prometne konice … in podobne stvari so v teh pasjih dnevih ene glavnih tegob vsakega državljana, ki zaradi tega ali onega razloga še ni pobegnil na morje. Morje in poležavanje na plažah pa nista edini obliki dopusta. Množice ljubiteljev črne barve, piva in hitrih kitarskih vložkov so že dvanajstič zapored povečale populacijo mesta Tolmin, saj se je ta iz dobrih 3700 povečala na 12000.

Avatar

Zvočno križarjenje po vodah metala so v torek nadaljevali švedski Avatar. Čeprav je skupina v primerjavi z nosilci večera, Black Label Society, Dream Theater in Cannibal Corpse, izpadla mladostniško, skupine zagotovo ne sestavljajo začetniki. Death metalci so v svoji petnajstletni karieri služili že marsikateremu odmevnemu imenu, največ zaslug gre sonarodnjakom In Flames in nemškim Helloween, izdali pa so tudi pet studijskih albumov. V dobri uri dolgem nastopu smo lahko slišali nekaj izsekov iz novega Hail the Apocalypse (2014), izneverili pa se niso tudi svoji preteklosti. Čeprav je skupina tehnično neoporečna, so njen nastop zaznamovale barve. »Bojne oprave« glasbenikov namreč bolj spominjajo na dreserje kakšnega cirkusa kot pa na death metalce.

Skindred

Temačnost skandinavskega polotoka so kmalu pregnali ritmi ragga metala, posebnega hibrida med rockom, soulom, hip hopom in kot se metalni festival spodobi, s številnimi elementi drugih podzvrsti metala. Valižanski Skindred so bili pravo presenečenje dneva, saj sta njihov energični nastop, v kombinaciji z edinstvenim valižanskim rasta glasom pevca Benjija Webbeja, opozorili na dejstvo, da bo nadaljevanje večera še zanimivo.

Blues Pills

Ljubitelji psihedeličnih ritmov so na svoj račun prišli v nadaljevanju, ko so na oder stopili švedski Blues Pills. Čeprav obstaja skupina le rosna štiri leta, so jim energični nastopi, podkrepljeni s prvovrstnim igranjem kitare, pridobili že kar zavidljivo veliko občinstvo. Vzhajajoče zvezde v vesolju pravega blues rocka so po seriji razprodanih koncertov obiskali tudi Slovenijo. Enourna zvočna odisejada nas je popeljala v vrhunec kalifornijskega poletja leta 1969, saj skupina močno spominja na Jefferson Airship. Blues Pills so skupina, primerna za vse ljubitelje drugačnega, bolj konservativni poslušalci pa se jih raje izogibajte.

Black Label Society

Po premiku Moonspell na manjši oder in posodobitvi glavnega odra so na oder stopili ameriški Black Label Society, ki so Tolmin obiskali v sklopu promocijske turneje za novi studijski album Catacombs of Black Vatican (2014). Nastop je pričela The Beginning … At Last, ki je s svojim ironičnim naslovom dokazala, da čakanje le ni bilo zaman. Po seriji preverjenih skladb je napočil čas za dvig temperatur, ki so se zaradi sončnega zahoda nekoliko umirile. Napočil je čas, da nam kitarski sensei Zakk Wylde pokaže nekaj kitarskih trikov. Po nekaj več kot petminutni solaži je napočil čas za preklop v nižjo prestavo. Povečani srčni utrip občinstva je začel padati s skladbo Godspeed Hell Bound, ki je napovedala prehod v bolj mirne vode. Vrhunec drugega dela je bil dosežen s skladbo In This River, pri kateri je Zakk Wylde sedel za klavir in jo odpel skupaj s publiko.

Dream Theater

Sanjska lokacija ob Soči je dobila tudi svoje gledališče, Dream Theater. Skupina, ki letos praznuje svoj trideseti rojstni dan, je dogodku posvetila tudi koncertne skladbe, saj jim ni ubežal noben album. Izlet v svet progresivnega rocka se je pričel z vrnitvijo v čase albuma plošč When Dream and Day Unite (1989), končal pa z aktualnim Dream Theater (2013). Ker imajo progresivne skladbe ob vizualni spremljavi boljši učinek, tudi tokratni koncert ni bil izjema. Koncert je bil namreč v celoti prežet z različnimi svetlobnimi efekti, manjkala pa niti neverjetna glasbena spremljava.

O nosilcih večera ne bom izgubljal besed, saj gre za prekaljene mačke, ki vedno znova dokazujejo, da kljub poplavi novih skupin ne poznajo konkurence. Nekaj besed pa si nedvomno zaslužita Skindred in Blues Pills, »manj znana« iz glavnega odra. Tokratni nosilci ragga metala in psihedelike, dveh komercialno mrtvih žanrov, so poskrbeli za prijetno presenečenje večera. Zmes provokativnih rastafarijancev in »mladih Jefferson Airship«, saj sta potrdila eno, rock (v vseh svojih podzvrsteh in sorodstvenih žarnih) zagotovo ni mrtev!

Tekst: Nejc Zupančič
Foto: Max Petač

Povezani članki: