Europe – tiskovna konferenca

Europe – tiskovna konferenca

Letos je festival v Laškem ob svojem 190. jubileju gostil številne glasbenike. Med slednjimi je bila tudi švedska skupina Europe, ki je nastopila v petek na odru Zlatorog. Pred koncertom je v hotelu Thermana potekala še krajša tiskovna konferenca, na kateri so člani skupine sproščeno odgovarjali na novinarska vprašanja ter se fotografirali z oboževalci in podelili nekaj podpisov.

Vaša glasba je privlačna številnim generacijam, ki vas spremljajo že od časov, ko ste šele pričenjali z vzponom na glasbene lestvice. Kakšna je vaša formula za uspeh, kako je možno, da tudi danes delujete sveže in ne kot nekakšen ostanek preteklosti?

Radi ustvarjamo novo glasbo in koncertiramo, oboje pa zahteva veliko vloženega truda in časa. Na koncertih in v studiu damo vedno vse od sebe, saj svoj posel jemljemo zelo resno.

Postzdružitveni albumi in njihove skladbe so zelo drugačni od tistih, ki ste jih ustvarili pred razpadom. Reakcije oboževalcev so različne, nekateri se raje držijo starih uspešnic, ki jih nostalgično spominjajo na mladost, drugi pa imajo raje novejše skladbe. Kaj si mislite o tem?

Res je, nekateri imajo raje prvi polčas naše kariere, drugim pa so ljubše novejše stvaritve. Na to se ne oziramo, saj imamo med svojimi oboževalci več starostnih generacij in ni zato nič nenavadnega, da se različni oboževalci najdejo v različnih skladbah.

Med vašim razpadom in združitvijo je minilo dobro desetletje. Glasbeni trendi so se vmes dodobra spremenili, je bila vrnitev težka?

V tem poslu smo že zelo dolgo časa. Ko smo se spet zbrali in pričeli s pripravami, smo ugotovili, da se kemija znotraj skupine ni spremenila. Beseda razpad za nas zveni preveč grozno, lahko bi rekli, da smo bili na »krajšem odmoru« (smeh).

Malo pred vašim razpadom je med oboževalci pričel krožiti »tihotapski« album Le Baron Boys, ki vsebuje številne neuporabljene ideje. Imate tudi danes kaj neuporabljenih idej, ali vedno uporabite vse?

Včasih se res vrnemo k arhivskim posnetkom in iščemo kakšne pozabljene zaklade, a tega ne počnemo pogosto. Veliko raje pa ustvarjamo nove skladbe, saj se želimo premakniti naprej, ne pa obtičati v preteklosti.

Nova plošča War of Kings je opazno trša od predhodne Bag of Bones (2012). Je bil takšen prehod namenski?

Smo grobi fantje in delamo grobe albume (smeh).  »Trdote«n nismo spreminjali, saj vsa glasba nastaja spontano. Morda je takšen zvok posledica novega producenta, Dave Codd namreč slovi po tem, da posnetemu zvoku ohrani pristnost in tako ustvari občutek, da je bil album sneman na odru in ne v studiu.

Katere so vaše najljubše skladbe iz novega albuma?

Joey Tempest:

Všeč sta mi naslovna skladba (War of Kings) in Praise You.

Ian Haugland:

Hmmm … všeč sta ni naslovna skladba in  Hole in My Pocket.

John Levén:

Meni je všeč Second Day.

Kakšne anekdote iz snemanja War of Kings?

Joey Tempest:

Prigod je veliko, saj smo od združitve dalje posneli pet albumov. Lepo je videti, da Ian (bobnar) končno igra oblečen. Nekajkrat je v studiu igral nag … si predstavljate sceno, ko se med snemanjem obrneš in zagledaš nagega bobnarja (smeh)?

Ian Haugland:

Bilo je prijetno … to morate poskusiti … več stvari bi morali početi nagi (smeh). Med snemanjem se je zgodilo tudi nekaj, kar se nam še ni nikoli. V enem zamahu smo napisali in posneli pesem. Nekega jutra je John (Normu) prišel z idejo, ki je bila producentu zelo všeč. Naročil nam je, da naj v studio prinesemo kitare in pričnemo s pisanjem skladbe. V slabih štirih urah smo posneli celo skladbo. Takšen dosežek je bil za nas nekaj novega, saj tako običajno ne snemamo. Gre za Angels (With Broken Hearts).

Iz Švedske prihaja kar nekaj skupin, ki so konec osemdesetih zaznamovale glasbeno sceno. Danes pa je zgodba podobna,  kaj si mislite o novi sceni?

Joey Tempest:

Zagotovo smo zaznamovali mlade skupine. Všeč  so mi Blues Pills, Graveyard prihajajo z novim albumom, izpostavil  pa bi še skupino Ghost. Bolj nam je všeč  organski klasični rock. Zagotovo smo vplivali na nastanek skupin, ki znova ustvarjajo zvoke osemdesetih, a smo se čisto distancirali od takšnega zvoka. Stare skladbe kot sta Rock the Night in Superstitious so odlične za koncertne nastope, v studiu pa imamo raje prvinski rock ‘n’ roll. Odkriti skušamo surovo jedro žanra, radi bi vedeli, kako so nastale vse tiste kultne plošče iz sedemdesetih.

Ena glavnih plošč vašega kataloga, album Final Countdown, bo naslednje leto praznovala 30. Rojstni dan. Nam pripravljate kakšna posebna presenečenja, kakšne razširjene izdaje morda?

Joey Tempest:

Z ostanki smo zelo slabi, saj smo porabili vse (smeh). Obletnico bomo proslavili s koncertom ali dvema, drugače pa ne pripravljamo ničesar posebnega. Čas gre naprej, raje se veselimo novih albumov in turnej.

Nejc Zupančič

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.
Značke: