Slovenski death (pa par drugih) metal!

25. 6. 2015
Ljubljana / klub Gromka

V Gromki so na praznik, ki ga nihče ni proslavljal, godli Morbid Creation (katero zvrst metala igrajo izdaja že ime) iz Adelsberga (Postojna po domače), istrsko/kraški psiho/bluzatorji Meduzalem in Paragoria (death/thrash/groove in kar je še podobnih metal) iz Rečice ob Savinji (očitno je ob Savinji še ena manjša reka …).

Mladeniči, ki se še ne brijejo redno (ene dva člana se najbrž sploh še ne brijeta), in imajo očitno radi bande, kot so Morbid Angel in Malevolent Creation, so si nadeli ime Morbid Creation, v javnost poslali en zabaven, na vaji posnet demo s šestimi komadi, in se odločili napasti odre širom po Sloveniji. In odločitev je bila pravilna! Zabavno/pijanski old-school death metal, ki ga fantje, ob vidnem užitku, servirajo, smrdi po garaži (ali pač po hlevu), da kar smrdi in človeka popelje dobrih dvajset let v preteklost, ko smo po garažah in kleteh poslušali 120x presnete kasete (takrat novih, danes pa kultnih) death metal bandov (ja, to je bilo v času pred internetom), člani banda na odru pa se najbrž sploh še niso rodili. Ob njihovem nastopu se je nabralo kar nekaj ljudi, ki so jih znali spraviti v gibanje, bala sena na odru je bila lep dodatek, ideja banda, da ob popevki o mrtvih vodovodarjevih frocih, ki jo pičita kitarist in bobnar kar sama, ostali člani izzovejo mosh-pit je naletela na odobravanje in sodelovanje publike, in prve pol ure koncerta je kar odletelo mimo. In, ker je bila publika zadovoljna, se je band odločil, da odigra še bis, v katerem so nam postregli s coverjem klasike. In sicer so se odločili da odigrajo morda najbolj znan komad nesmrtnih Napalm Death, z naslovom You Suffer. Potem pa smo šli lahko na pivo.

Druga pesem in zvrst pa so Meduzalem. Trio prekaljenih glasbenih mačkov, veteranov mnogih zasedb, igra (najkrajše povedano) eksperimentalni-post-rock-metal. Njihova glasba ni nekaj, kar gre zlahka v uho, zato najbrž tudi bolj redko posejana publika ni presenečenje. Fantom je treba vsekakor priznati, da lepo lovijo ravnotežje med bolj metalskimi deli komadov, ter eksperimentalnim “bluzenjem”, ki ga večinoma zaključijo dovolj hitro, da njihova glasbe ne pristane v istem košu kot glasba zasedb, katerih glasbeno znanje je samo sebi namen. Ob manjših težavah z zvokom so nas lepo peljali preko svojega prvenca The Art of Suspended Judgement, in nakazali, da se znajo spremeniti v band, ki bo s svojo glasbo štrlel iz povprečja, jim pa do tja manjka še nekaj kilometrine. Vsekakor bodite v bodoče pozorni na te fante!

Zadnji so malo pred enajsto usekali Paragoria. Band, ki nadaljuje in nadgrajuje glasbeno pot, ki so jo prehodili pod imenom The Scourge, se je po spremembi imena usmeril bolj v death/groove vode, kjer pa je še vedno velik poudarek tudi na thrash riffih. Thrash kot temelj torej, čez in okoli pa moderen, brutalno/melodičen death metal (saj vsi poznate njihov album Decomposition Of Mind, a je tako?). Dvojni vokalni napad, eden bolj Morbid Angelovsko bobneči, en pa malo višji, bolj podivjan, je ob podpori zverinsko brutalnih in tehnično natančnih (v popolnem ravnovesju) kitarskih riffov in ropotajočega basa vodil publiko preko podivjanih death metalskih delov, do modernih delov (band Gojira pride na misel) in nas v občasnih mirnih delih zazibal v navidezno mirnost, iz katere nas je hitro vrglo topotajoče bobnanje, ki se ne pusti žanrsko omejevati, ampak tvori čvrsto hrbtenico glasbi banda, hkrati pa je izredno razgibano in nikoli, ampak res nikoli, ne zapade v enoličnost ali ponavljanje. U, jebemti, to pa je dolg stavek … Skratka, videli smo standardno dober Paragoria koncert (po moje fantje slabega sploh ne znajo odigrati, tudi če poskusijo …) in če bi bili fantje iz kakšne druge države bi najbrž že dolgo igrali po večjih koncertnih dvoranah, pred precej številčnejšo publiko.

In potem sem šel domov, ker sem očitno edini debil, ki dela na petek, med praznikom in vikendom …

Rok Erjavec

 

Povezani članki: