tUnE-yArDs – Nikki Nack

tUnE-yArDs

Zadnji studijski izdelek tUnE-yArDs Nikki Nack je luč sveta ugledal že lani, a je glasba ameriške odštekanke Merill Garbus še kako sveža in lepo sovpada s prebujajočo naravo in pomladjo v zraku. Merill, ki se je, preden je postala gonilna sila zasedbe tUnE-yArDs, ukvarjala z lutkami in igrala ukulele v kanadskem bandu Sister Suvi, je svoj prvenec Bird Brain izdala leta 2009. Svoje glasbene misli, pogovarjanje same s seboj, je posnela kar na kasetni trak.

Glasba tUnE-yArDs pooseblja razigranost, ritmičnost in raziskovanje glasu. Tej rdeči niti ostajata Garbusova in Nate Brenner, ki igra bas, zvesta tudi na zadnji plošči. Zdi se, da bi Merill nadvse zabavno in lepo uglasbila tudi sestavine za nedeljsko kosilo, saj se z neverjetno lahkotnostjo in občutkom sprehaja med harmonijami. Toni so ravno dovolj odmaknjeni od zasidranih melodij, kot smo jih navajeni iz popa in rocka, a ravno dovolj poslušljivi in zven nalezljiv, da ostane v vaši glavi še več ur po poslušanju.

Glavna zvezda albuma Nikki Nack je skladba Water fountain, ki je izredno igriva, do izraza pa pridejo glasovni »loopi« in s ploskanjem ustvarjen ritem. Prav kliče po plesu po kakšnem vodnjaku sredi poletja. Harmonijam pa lepo sledijo tudi besedila. Kot da bi poslušali glasove v glavi Garbusove, njene misli, s katerimi se lahko zlahka poistovetimo poistovetimo. Vsakodnevni dogodki, težave, razmišljanja na poti v službo, šolo. Tukaj posebej izstopa skladba Hey Life, kjer Merill prepeva, da ve, da bi se morala večkrat ustaviti in povohati cvetlice, občudovati življenje, a se ji ves čas nekam mudi. Skladba Hey Life je veliko bolj baladna, umirjena, kot ostale flirtajoče melodije, kjer najdemo tudi nekaj psihedeličnih spogledovanj (Time of Dark), Sink-O nas prestavi v hippie vzdušje, najbolj spevna oz. najbolj popovski refren pa je moč slišati v skladbi Left Behind. Omenili smo že odlično glasovno preigravanje, izstopajo pa tudi backvokali oz. nasneti vokali, ki so surovi, celo plemenski in kličejo po zvokih Afrike.

Izdelek, ki ga zagotovo priporočamo, tako tistim, ki redno posežejo po nekoliko drugačnih kompozicijah, kot tistim, ki želijo nekaj novega, rahel odmik od pričakovanih melodij. tUnE-yArDs obljubljeno ne razočara obeh profilov. Če pa vas zanima, kako pomlad in igrivost zvenita v živo, pa je konec meseca priložnost Garbusovo videti kako igra ukulele in »loopa« svoj glas v sklopu Druge Godbe v Ljubljani.

Katarina Trstenjak

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.