Prepozno je za kesanje, to je death metal!

Carnifliate

7. 5. 2015
Ljubljana / Orto bar

V okviru Kadilnice Of Death, naših dragih Dihurčkotov, sta zgornje nadstropje Ortota zatresli dve domači death metal zasedbi in sicer Carnifliate iz Vele(n)ja in Penitenziagite, ki so, po lastnih besedah, baje iz okolice Kranja.

Začelo se je z rahlo zamudo, da smo lahko zunaj v miru spili pivo, potem je pa usekalo. Publika sicer bolj redko posejana, ampak dobro razpoložena, band pa tudi dobre volje, tako, da ni bilo panike. Carnifliate, ki pripravljajo prvenec, sledijo »trendu« ženskih basistk (opazka v publiki), sicer pa peterica piči moderen death metal, s precej elementi groova in ščepcem grind kruljačine. Komadi so si sicer malo podobni, ampak ne toliko, da bi zadeva izpadla monotono, in obljubljeni prvenec bo vsekakor zadeva, ki jo bo treba preveriti. Koncert je z zabavnimi vložki in »lokalnimi anekdotami« povezoval vokalist Tilen Kirbiš, ki mu je uspelo pet obiskovalcev koncert pripraviti tudi do tega, da so uprizorili wall od death, trije od njih pa so usekali še cca. 4- sekundni mosh pit … Ostali člani banda pa so zelo suvereno opravili svoje delo. Kitarista Uroš Polovšak (ritem) in Žiga Ring (glavni) si lepo podajata riffe in se dopolnjujeta, basistka Lejla je morda, v glasbenem smislu, še malo neizkoriščena, ampak ko zavrti čupico se ji, seveda, to oprosti, Grega Cestnik pa pretepa svoj komplet bobnov, kot da so mu včeraj ubili mamo in oskrunili psa. Še en v celi vrsti slovenskih bandov (vseh možnih metal zvrsti), ki veliko obeta in si vsekakor zasluži več publike na koncertih, kot tistih (»od oka«) dobrih trideset, ki smo jih gledali včeraj!

Za Penitenziagite, ki so letos aprila izdali fenomenalni prvenec Humanity Galore, o katerem ste si vse lahko že prebrali, če vas to zanima. Ali pa ste plato poslušali že vsaj stokrat, tako kot moja šestdesetletna sodelavka (OK, bodimo odkriti, ona ne po svoji volji, ampak saj nisem jaz kriv, če ne zna zapirati vrat od pisarne), se je klub bolj napolnil, a prehude gneče ni bilo … jebiga, težki so časi za death metal …

Kaj napisati? Ob tako fenomenalni plati, kot je Humanity Galore tudi koncert ne more izpasti slabo. In tudi ni! Fantje »pičijo ku prasci!« Z močjo ene treh atomskih bomb so nas z odra posekali kirurško natančni brutalno-groove riffi, ki sta jih streljala Žan Kavčič in Anže Demšar (o katerega vokalu par besed nekaj vrstic nižje), in se jih ne bi sramovali niti velikani kot so Monstrosity (dejansko se lahko potegne veliko vzporednic med glasbo Monstrosity in Penitenziagite – kar JE kompliment, da ne bo pomote), Origin ali Brutality, zavoha se tudi Morbid Angel in legendarne Death, vse pa na zelo visokem nivoju. Fantje dejansko gradijo na glasbi, ki jim je blizu in ne kopirajo legend. Basist Matic Diba skrbi za masten zvok, ki grozi, da bo iz ušes iztisnil kri, medtem, ko nam bo zmečkal oči, čeprav je ravno bas točka v glasbi Penitenziagite, ki bi se jo dalo še izboljšati. Fenomenalni old-school death metal bobnar Gašper Čebulj, ki ne posiljuje z mlatenjem »v prazno«, pa gor drži tak ritem, da človek enostavno mora zamigati ali obrniti čupico ali dve. Najbolje pri celotni zadevi pa je, da bobnar deluje, kot da ima med igranjem še več kot dovolj časa za npr. ogledovanje publike ali recimo, premišljevanje, kaj bo za večerjo. Poba, kapo dol! Ritem kitarist/vokalist Anže Demšar (najbrž kar najboljši death metal »pevec« v naši mali kuri, pa tudi v tujini se nima česa sramovati …) pa s svojim vokalom, ki (spet to JE kompliment) spominja na sedanjega Monstrosity vokalista Mikea Hrubovcaka (upam, da sem pravilno sklanjal) in, recimo, na Jasona Keyserja iz Origin, do zadnje pikice zgradi atmosfero, ki jo podstavlja glasbena podlaga, saj je hkrati brutalen »k’t hudič«, živalski ter jasen. Vsi deli glasbenega sveta Penitenziagite se sestavijo v fenomenalno celoto, ki poslušalca ne more razočarati, kar se je videlo tudi po temu, da je publika praktično izsilila dodatek, pa čeprav samo en komad, in bi sigurno vztrajala še na kakšnem komadu (ali deset), če bi jih band le imel in če ne bi bilo treba ob uri zaključiti koncerta.

Ko boste kjerkoli zasledili, da imajo Penitenziagite koncert je ogled obvezen, sicer vas tudi pokora ne odpelje v nebeško kraljestvo!

P.S.: Tokrat zaradi tehničnih težav (fotografinja je zaspala) le reportaža (Fotografinja pa dodaja, da je na šihtu imela popoldanca in je bila nažalost preveč zjebana (ha ha) od šihta …)

Rok Erjavec

Povezani članki: