Katalena – Enci benci Katalenci

Katalena – Enci benci Katalenci

Da leži inspiracija za ustvarjalna dela resnično marsikje dokazuje šesti studijski album KataleneEnci benci Katalenci. Predrugačenje izštevank, pesmi za otroke ali bolje za tiste, ki se igrajo in skušajo pred samo igro določiti njen potek, je izvirna in čisto ‘katalenska’ poteza. Le kaj bolj igrivega lahko izbereš za glavni motiv besedil kot le-te. ZA nameček pa jih šestčlanska slovenska zasedba zaranžira na način, da pesmi ugajajo mlademu in malo manj mlademu.

Vlogo producentov sta ponovno (kot nazadnje pri štiri leta starem Noč čarovnic (2011)) prevzela Blaž Celerec in Marko Turel, tudi pri oblikovanju z Ivanom Kanom Mujezinovićem ni odstopanja, je pa odrsko-scenska podoba (kot tudi oblačilna kultura) še bolj dodelana kot ponavadi. Album bo najverjetneje še najbolj zaživel na odru. Kakšen pečat dajo Ivana Djilas kot režiserka, Gregor Lorenci, Ivana Matuzović in Taeko Yoshida kot scenografi in kaj zna načarati Jelena Prokovič se je že izkazalo na nedavnem nastopu v Cankarjevem domu, kako pa zadeva izgleda čisto koncertno bo še najbolj jasno 30. maja 2015 v Kinu Šiška v sklopu festivala Druga godba.

Enci benci na kamenci s svojo ritmiko, pridihom ljudskega, udarnimi ritmi in prepevanjem skoraj vseh članov sodobne folk skupine nas drži v primežu od prve sekunde in da slutiti, da bo naslednjih 35 minut igrivo domišljijskega. Ne manjka tolkal, ne piščali in vokalnih polifonij, tudi ne dramatičnega interpretiranja tako osnovne otroške izštevanke. Presenetljivo se atmosfera že v naslednji pesmi Bela lilija prelevi iz odločne in rušilne v umirjeno. Ob pomoči Polone Janežič (klaviature, tolkala, spremljevalni glas), Vesne Zornik Stonič (glas), Boštjana Gombača (klarinet, piščali, žepna trobenta, pojoča žaga, tolkala, spremljevalni glas), Tiborja Mihelič Syeda (basovska kitara, tolkala, spremljevalni glas), Boštjana Narata (kitara, mandolina, spremljevalni glas) in Roberta Rebolja (bobni, tolkala) nam besedne zveze ‘cipcipilipcipilonika’ ne bo več težko izgovorit. Obujanje Kralja Matjaža z Križ kraž je ena bolj otožnih na albumu, Maček je primerno naravi te živali dramatično odrezav, Andale Bandale z dolgim folk uvodom očitno gre levo od državnih meja, v Bam bam bam se vsak vokal po svoje poigra z motivom cigančka, An ban pa znano ljudsko izročilno”an ban pet podgan” izpesni v modrost ”kdor lovi, ne beži, kdor beži, ne zaspi, kdor se skriva, nič ne najde, le kdor išče, ta vidi vse”. Prijetno ljubezniva Uspavanki nas toliko umiri, da je zadnja Gospod in gospa kar vulgarno odkrita. Skratka, Kataleni je uspelo otroško izročilo uglasbeniti mestoma repetativno, mestoma igrivo in zasanjano, zagotovo pa tako domiselno, da je ločnica med tem ali je plošča prvenstveno darilo za otroke ali za starejše, zabrisana.

Vesna Zagorščak

 

Povezani članki: