Happy Ol` Mcweasel: Štajerski veseljaki, ki ne poznajo konkurence!

Happy Ol´McWeasel

Kisovec, majhno zasavsko mestece, je bilo prizorišče koncertov različnih glasbenih skupin, ki so poleg kresa poskrbele, da se je hladno ozračje noči močno segrelo. Med drugim je nastopila tudi skupina Happy Ol` Mcweasel v sklopu vseslovenske turneje na kateri promovirajo novi album Heard Ya Say!

Pred njihovim koncertom sem imel tudi sam možnost spregovoriti nekaj besed s pevcem Gregorjem Jančičem, ki ga pogosto kličejo tudi z vzdevkom Moony. Klepet je bil zelo sproščen in zgovorni pevec mi je postregel z zanimivimi odgovori na moja vprašanja.

 Od kje ideja za ime skupine, Vesela stara podlasica?

To je v bistvu besedna igra izza šanka, takrat ko se ti zdijo stvari boljše kot takrat ko se zbudiš z mačkom in si rečeš, da to ni tako več »kul«. Ampak takrat smo si zadali to trnjevo pot in od takrat naprej moramo to ime razvažati. To je nastalo nekako spontano.

Bi izpostavil po katerih skupinah se zgledujete, če sploh se, ker imate precej svoj slog? Mogoče vpliv keltske glasbe?

Čisto konkretno ne, saj je naša skupina sestavljena vse od »punkerjev«, »metalcev«, »hard core« rockerjev, težkih »old school« rockerjev itd. Po najboljših močeh se trudimo ustvarjati skupno glasbo, se pa čutijo vplivi Dropkick Murphys, ki smo jih v nekem momentu eni bolj kot drugi poslušali. Ne omejujemo se z nekimi vzorniki, pač pa ko začutimo, da je energija prava, izdelek tudi naredimo.

V nekem intervjuju si rekel, da si namesto avtobusnih vozovnic kupoval cd-je, ki si jih nato poslušal med potjo v šolo. Katera plošča ti je vstala v spominu in bi jo predlagal bralcem?

Najbolj mi je ostal v spominu CD, ki mi ga je podaril oče. To je bil prvi CD, ki sem ga dobil, šlo pa je za zbirko najboljših hitov od Iron Maiden. To je bil čas »grunga«, ko sem bil še v osnovni šoli in ko sem izvedel, da je nekdo še bolj »trd« kot Nirvana, se mi je odprl nek popolnoma drug svet in od takrat se mi je obrnilo vse samo še na hitreje, tako da sem pogosto preklopil v še kakšno drugo subkulturo. Je pa res, da je bil to tisti romantični čas srednje šole, ko sem namesto nakupa vozovnice za avtobus rajši pešačil v šolo in poslušal tisti CD.

Lahko v enem stavku povzameš nastanek nove plošče Heard Ya Say?

Bil je zelo dolg, mukotrpen proces, ki pa se je na koncu splačal.

Mogoče kaj v stilu sedmih irskih noči?

(SMEH). Bilo je več kot 7 neprespanih noči in dni, ogromno dela je vloženega v to ploščo že z vidika tega, da nas je ogromno v bandu in je potreben velik fokus. Imamo srečo, da se naš violinist s snemanjem ukvarja profesionalno in na nek način je to za nas prednost, po drugi strani pa to pomeni še več dela, kot če bi studio najeli. Bili smo izbirčni in vsepovprek pametni, potem pa smo morali reči,da je stvar narejena in, da nas čas preganja ter ta je zadeva dovolj dobra, kar pa se je nazadnje pokazalo tudi v odzivih medijev in fanov.

Ste med snemanje porabili vse ideje ali jih je kaj še ostalo za naslednji album?

Ideje vedno nastajajo spontano, od samega albuma ni ostalo celotnih pesmih, je pa vmes že nastalo nekaj novega materiala, ki bo šel počasi v obdelavo.

Kako se razumete s »konkurenco«, s skupinami, s katerimi si delite žanr? Je odnos rivalski, prijateljski? Se morda obeta kakšno sodelovanje?

Mi konkurence enostavno ne poznamo. Pa ne da bi bili vzvišeni, vendar nobenega ne jemljemo kot konkurenco, temveč kot prijatelja. Radi sodelujemo, če je možnost in trudimo se povleči iz vsake situacije le najboljše.

Kaj mora piti vsak Irec, če tudi zgolj po duši?

Ja, ta Irska je zanimiva. Rad izpostavim da smo mi navsezadnje Slovenci, predvsem pa smo veseljaki, ki radi širimo dobro volje kamor se le da. Če pa nimaš poguma, da bi pristopil do punce trezen , pa je dobro da spiješ vsaj eno pivo.

Kako izgledajo priprave pred koncertom, kakšen posebni ritual? Če si Kissi narišejo »make up«, imate mogoče vi kaj podobnega?

Lahko bi rekel, da igramo timski šport – recimo nogomet. Pred koncertom si vedno damo roke, kot da bi šli na nogometni stadion in spijemo enega kratkega za dobro energijo. Delujemo v timskem slogu.

Kaj lahko pričakujemo na današnjem koncertu? Morda kakšne natrgane vezi?

Za vsak nastop damo vse od sebe in tako bo tudi danes. To nam je najpomembnejše in četudi je pod odrom le pet ljudi nam veliko pomeni publika, ki nas v poznih nočnih urah ne pušča same. Tako da same priprave so vedno popolnoma enake, damo vse od sebe, sicer pa delujemo bolj spontano.

Na vašemu Facebooku je razvidno, da koncertirate po vsej Sloveniji. Spoznate okolico, se družite z ljudmi?

Vedno se radi podružimo, tako da tudi danes, kolikor nam bo čas dopuščal, se bomo šli malce pogret h kresu. Radi uživamo v okolju v katerem smo, radi jemo v lokalnih gostilnah, cenimo kulinariko, predvsem pa lep nasmeh deklet.

Še kakšna misel za konec?

Rekel bi na splošno, da je najlepše, če se imajo ljudje radi. Tako da tudi v tem času, ko vlada bolj apatično vzdušje, mislim da je dobra volja tisto kar nas rešuje in da gremo z dvignjenimi glavami naprej, tudi ko se nam zdi, da stvari niso takšne kot bi si želeli. Čim več ljubezni, imejmo se radi ter čim manj nestrpnosti. To je gotovo prava pot.

Nejc Zupančič

Povezani članki: