Druga godba, 1. dan – Aziza Brahim in Noura Mint Seymali

28. 5. 2015
Ljubljana / Klub Cankarjevega doma

Tako kot že zadnjih nekaj let, tudi tokratna izdaja Druge godbe poteka zadnji majski konec tedna. Tokrat se je festival začel že v četrtek zvečer, ko sta v Klubu CD nastopili Aziza Brahim in Noura Mint Seymali, v baru Pritličje pa je plesne ritme vrtel didžej in legendarni dub producent Dennis Dovell, iz Barbadosa. Tega sem izpustila, zato boste vtise morali prebrati na kakšnem drugem tiskanem ali spletnem mestu. Sem se pa zato znašla na dveh otvoritvenih koncertih, ki sta potekala v nabito polnem Klubu CD, ki je tokrat zaradi velike števila obiskovalcev in posledičnega podrtja predelnih sten med barskim predelom in koncertnim prizoriščem, postal malo bolj klubski. Pozdravljam in priporočam še za kakšno drugo koncertno priložnost. Za povsem klubsko vzdušje bi bilo potrebno umakniti še stole, ki koncertom afriške glasbe niti ne pritičejo. Vsaj ob koncih koncertov je z njimi vedno problem, najtežja je namreč odločitev, da zadnjo plat vendarle dvigneš. Tudi tokrat ni bilo drugače. Ob koncu muziciranja Noure Mint Seymali so se opogumili le redki.

Pojdimo nazaj na začetek. Organizacijsko odločitev postavitve uvodnih koncertov na prizorišče, ki sprejme dvestodvajset obiskovalcev se seveda lahko povprašuje. Na eni strani je potrebno vzeti v ozir finančne omejitve in se spomniti, da je Druga godba z glasbo sveta že vrsto let del rednega programa Cankarjevega doma, tudi z abonmajem Glasbe sveta, ki kot soproducent zadnja leta finančno pomaga festivalu. A vendarle drži kar je v uvodu v festival povedal direktor Zavoda Druga godba Bogdan Beniger, da je pri tridnevnih festivalih pač tako, da na vseh prizoriščih ni prostora za vse, ki so kupili festivalske vstopnice, kdor prej pride je notri, kakšen pa vstane tudi zunaj. V Sloveniji tega nismo vešči, kot tudi ne stanja ali čakanja nekaj ur na želeni koncert, v tujini je drugače. Razlog letošnjega povečanega zanimanje za festival, festivalske karte so bile razprodane že teden dni pred festivalom, je v pomembnem delu potrebno iskati predvsem v osrednji gostji Hindi Zahri, pop zvezdi glasbe sveta, ki je na Drugi godbi nastopila že leta 2011 in takrat požela odličen odziv občinstva. Čeprav bi mi bila bolj pri srcu utemeljitev, da se je število ljubitelj glasbe sveta v Ljubljani zadnjih letih povečalo.

Uvodni večer je torej pripadal glasbenicama zahodne sahare. Prva je oder zasedla Aziza Brahim s špansko zasedbo. Prihaja iz Zahodne sahare, neobstoječe države, ki so jo v izgnanstvu ustanovile saharske ženske. Kot je povedala v intervjuju za Radio in televizijo je otroštvo preživela v begunskem taborišču v Alžiriji, kjer še danes prebiva velik del preganjanega ljudstva. Ostali del živi Mavretaniji ali so emigrirali v Španijo, kar je leta 2000 storila tudi sama. Leta 1975 je kot najstnica ob maroški invaziji na Zahodno saharo prebežala na Kubo, kjer je končala srednjo šolo. Izobraževanje je na univerzitetni ravni želela nadaljevati na glasbenem področju kar ji je bilo v 90tih na Kubi onemogočeno. Ker je bila glasba vse kar je želela v življenju početi se je vrnila nazaj v Zahodno saharo, kjer je začela ustvarjati v različnih glasbenih zasedbah, kar je počela do leta 2000, ko se je preselila v Barcelono. Leta 2008 in 2012 je posnela dve plošči s saharsko/španskim bandom Gulili Mankoo. V letu 2014 je izdala najbolj akustičen album dosedaj, Soutak (“Your Voice”), ki se osredotoča na njen vokal in besedila. Izšel je pri ljubljanski založbi Glitterbeat, ki jo je dve leti nazaj ustanovil v Sloveniji živeči glasbenik in producent Chris Eckam. Po vsega letu dni delovanja je lani na sejmu glasb sveta Womex prejela nagrado za naj založbo. Izvajalci te založbe so ena izmed dveh rdečih niti letošnjega festivala, druga je ženske v glasbah sveta. Življenjske izkušnje so Azizo Brahim temeljito zaznamovale. To se odraža tudi v njeni glasbi. V svojem in španskem jeziku poje o zatiranih in nemočnih. Z glasbo, ki jo je označila lot puščavski blues, jim želi povrniti del moči. V živi izvedbi so ritmični zvoki temeljili na spremljavi treh kitaristov, klasičnega bobnarja ter velikega tabla bobna na katerega udarja sama, dinamično in s poudarkom na izrazitem glasu. Instrumentalni del je vendarle nekoliko bolj v ozadju, na prvem mestu je ona sama.

Sledil je bolj udaren nastop Noure Mint Seymali. V napovedniku je bilo moč prebrati, da bomo priča mavretanski Janis Joplin, ki gre z glasom vedno do konca. Izkazalo se je, da to drži. Mavretanski rock, v stilu tzennija. Tezenni v njenem jeziku pomeni vrtenje, kar je tradicionalni del glasbe griotov v Mavretaniji. Grioti pa so glasbeni glasniki Zahodne Afrike. Noura Mint nadaljuje družinsko tradicijo, skupaj z možem, kitaristom v skupini, Jeiche Ould Chighaly. Njena mačeha Dima Mint Abba je nacionalna glasbena zvezda, njen oče Ould Ahmed Vall pa je avtor mavretanske himne in glasbeni pedagog. Del nastopa je odigrala na tradicionalno glasbilo adrin, na katerega v Mavretaniji igrajo izključno ženske. Ves čas je komunicirala z občinstvom in nas vabila, da z njo tudi zaplešemo. Nekateri obiskovalci so to tudi storili in koncert pričakali stoječe, kar si Noure Mint nedvomno zaslužila.

Odličen začetek Druge godbe.

Tekst: Polona Černič
Foto: Urška Lukovnjak

Povezani članki:

Značke: