Massimo: 1 dan ljubavi

Massimo: 1 dan ljubavi

Aquarius Records, 2015

Massimo Savić, eden najbolj cenjenih moških vokalistov na Hrvaškem in dobitnik več Porinov, se je po štirih letih premora vrnil z novim albumom 1 dan ljubavi, s katerim nadaljuje glasbeno govorico, ki jo je zastavil že v skupini Dorian Gray in jo dodatno razvijal skozi samostojno kariero ter z njo dosegel vrhunec na albumu Vještina leta 2004. Če je pravkar omenjeni album z interpretacijami priredb nekdanjih uspešnic na trenutke že mejil na šanson ali jazz, novi izdelek nadaljuje usmeritev v pop-rock-soul zvok. Le kratek pregled vseh sodelujočih daje slutiti, da gre za izdelek, ki bo zadovoljil tudi največje glasbene sladokusce, kajti med producenti najdemo Nikšo Bratoša, med avtorji Arsena Dedića, Daliborja Prohaszko in celo Zorana Predina, medtem ko se je glasbenikom kot gost instrumentalist pridružil kitarist David Rhodes, znan po sodelovanjih s Petrom Gabrielom. Vendar 1 dan ljubavi prej razočara kot navduši, saj v posluh ne ponudi ničesar novega. Celo nasprotno. Daje vtis, da je ustvarjen na silo in z namenom, da bi bil všečen.

S poudarjeno ritmično komponento večine pesmi in kitarami, ki se spogledujejo z rock glasbo, ter poudarkom na spremljevalnih vokalih, ki dopolnjujejo Massimovo nadvse živo interpretiranje, album hitro postane nekoliko preveč ekspresiven in melodične linije znane že daleč vnaprej. Prav v tem se skrivata največji težavi novega Massimovega izdelka. Kajti ekspresivne interpretacije se ne umaknejo čustveni noti niti v milejših baladnih oblikah, zaradi česar iz celotnega albuma veje velika mera agresivnosti. V pesmi Kladim se na nas Massimova vokalna angažiranost predstavlja nekakšen kontrast pasivni instrumentalni spremljavi, Slamka spasa je izrazito festivalska pesem, ki bi jo zlahka zaslišali na Splitskem festivalu, medtem ko saksofon Igorja Geržine v pesmi Ispod nekog drugog neba nemudoma spomni na Vanno. Gre za zvočno preslikavo njenega albuma 24 sata (2000), vendar sam naslov spomni na njen prejšnji izdelek Ispod istog neba (1998). O precejšnji neizvirnosti pesmi, vpetih na 1 dan ljubavi, priča tudi Ostani tu, ki je nekakšna priredba pesmi Uspomene skupine Songkillers (Cosmic, 1999), uvodna Ne dam grijehu na tebe je – v primeru, da odmislimo refren – sorodna Ti z albuma Tony Tonyja Cetinskega (1998) in še več takšnih že slišanih vzporednic bi lahko potegnili samo znotraj hrvaške diskografije. Tudi z Massimom samim in njegovim gostovanjem pri reški zasedbi Rivers in njihovem albumu Parole, parole (2006) oz. istoimenski skladbi, ki jo je obogatil z deklamiranjem dela besedila, podobno kot v pesmi Čuvam te.

1 dan ljubavi bo zagotovo zelo uspešen album, ki bo zadovoljil svojo funkcijo, funkcijo zabave. To pa bo tudi vse. Najbrž bo marsikatera pesem pogosto odzvanjala z radijskih valov, a verjetno ne tudi dolgo, če glasbo merimo v desetletjih. Seveda vse zapisano ne pomeni, da novi album ni vreden pozornosti. Zemlja zove oblake, za primer, je pesem, ki stoji v vseh pogledih, vendar kot večina drugih premore nadvse tipsko formo, ki v zadnji tretjini doživi umiritev, da bi vrhunec, ki sledi, še dodatno zaigral na emocije poslušalcev. Klišejsko. In medlo. Od Massima bi pričakovali nekaj povsem drugega; nekaj takšnega, kar bi bilo mogoče ovrednotiti z merili umetnosti, a se je očitno povsem zadovoljil s funkcijo zabave. Zato 1 dan ljubavi pač nekoliko zahtevnejše poslušalce ne bo (ali zelo težko) zadovoljil ne v avtorskem ne melodičnem ne besedilnem ne interpretacijskem smislu …

1 dan ljubavi Massima Savića lahko kupite TUKAJ.

Nina Novak

 

Povezani članki:

Značke: