Ko je čarovnica na slabem tripu, potem pa lomi kosti in muči otroke …

Acid Witch

Kraj dogodka: Gromka, Metelkova
Čas dogodka: petek zvečer (24. 4. 2015)
Žalujoči ostali: Acid Witch (amerikanci), Bonehunter (finci), GMB (naši)
Folka: u bistvu ful
Žur: totalen

Pa še malo bolj na dolgo.

Ob ene pol devetih (ne vem čist točno, kt sem bil že pijan) se bradato/dolgolasa pojava pri vratih kluba zadere: štart, in vsi gremo notr.

Žgat začnejo GMB (baje, da so iz Kranja), ki pravijo, da igrajo thrash/death, ampak igrajo bolj grind/death. Meni osebno nekje med špurami, ki jih vlečejo Cannibal Corpse, Slayer in stari Napalm Death. Zakaj je imel pevec majico od Mastodon, pa ne vem (morda je bila edina oprana, kdo bi vedel (je ukradel besede fotografinji – dodala je tudi, zakon majica/band)).

Na njihovem Bandcampu lahko najdete dve izdaji, ki sta sicer že malo »out of date«, ampak OK, toliko, da pridete na okus, kaj lahko fantje in dekle (na basu, svaka čast!) ponudijo. Je pa res, da so v živo precej boljši (najbrž tudi zato, ker so posnetki iz njihovega prvega špila)! Torej, zelo zabavna mešanica death/grind/thrash, ki precej obeta in le upamo lahko, da se ne bojo zapili, preden jih bomo še ene parkrat videli v živo in ne bodo med nas izbruhali (najbrž kar dobesedno) še kakšne popevke.  Publika je kar lepo napolnila klub, med nastopom se je število le-te le večalo (band si to vsekakor zasluži), čupanja, kričanja, in (skoraj) mosh-pitanja je bilo dovolj, pivo je teklo v potokih pod in na odru, zvok primerno glasen, band primerno pijan … aaaa, razpoložen, folk pa itak za žur, in uvod v večer je več kot uspel.

Moj nasvet: ko naslednjič zasledite, da bodo GMB v živo na odru (in najbrž za mrtvo v zaodrju (kako lepa domača beseda)), se le potrudite in si jih oglejte, boste babico pač naslednji dan peljali na pokopališče in jo glede na to, da boste še pod vtisom koncerta, najbrž tam tudi pustili, da je ne bo treba vsakih 14 dni vozit sem ter tja …

Pavza. Scat. Do šanka po pir. Ven na dva čika. Jebeš zdravje!

Naslednji band: Bonehunter.

Trojka, ki izgleda, kot da se je pri njih čas ustavil v 80-ih prejšnjega stoletja in temu primerno pičijo speed/black/punk/drunk/loud (saj razumete, a ne) metal. Kot ponavadi, na Bandcampu najdete precej njihovih posnetkov zelo različnih kvalitet, vsekakor pa si naredite uslugo, če si jih ogledate v živo.

Publike morda za odtenek manj, kot pri prvem bandu (težko rečem, ker sem gledal na oder), zvok še malo bolj na glas, drveči metal, ki nas je bombardiral z odra, pa kar kliče po čupanju, brcanju in eksanju piva. Band očitno tudi ima že nekaj koncertne kilometrine, tako da obvladajo tudi poziranje (ali pa so naravni talenti, kdo bi vedel), inštrumentov ne šparajo (prej nasprotno) in tudi njihov nastop mine čisto prehitro. V glavi se pojavljajo asociacije na legende, kot so Venom, Motorhead, pa še eni, katerih imena se zdele ne spomnim, ampak, po drugi strani, kaj pa ve pijana glava …

Baje, da so pred kratkim dokončali debitantski album, tako da, ko se enkrat odločijo in dajo zadevo na plano, si (spet) naredite uslugo in si ga nabavite, seveda pod pogojem, da vam je všeč metal, ki smrdi tudi po totalno nihilističnem punku, ter ne da popolnoma nič na trende, ampak pravi: »pejte u kurac!« in piči svoje.

Pavza. Scat. Do šanka po pir. Ven na dva čika. Jebeš zdravje!

Zvezde večera: Acid Witch.

Legendarni (v določenih sferah) »zadetki« iz Michigana (Detroit, če smo natančnejši), ki igrajo izjemno zabavno mešanico horror/doom/death metala, z močno psihadelično noto, ki se očitno napaja iz šund literature in B-filmov.

Totalna zmaga na odru je pevec/klaviturist Slasher Dave, ki dokazuje, da je strup očitno res v majhnih flaškah (mater, saj se ga je komaj videlo izza mikrofona), kar pa ga ne ovira, da ne bi iz sebe spravil vokala, zaradi katerega bi se še marsikateri peklenšček najraje skril v najtemnejši kot pekla in tam, preventivno, počakal, da nevarnost mine. Poleg njega trojica na odru lomi kosti, ma kaj lomi, DROBI kosti, glave in možgane, z ubijalsko mešanico death metala, dooma, psihadelije, trave (ja, konoplja pa to), vse skupaj začini s par ščepci heavy metala in popopra z atmosfero, ki sodi le v stare, nagnuse slasher/grozljive dvomljive kvalitete, katera pa se seveda precej izboljša, če je gledalec zadet in/ali pijan. Da ne bo pomote, glasba Acid Witch je zabavna, spevna in zanimiva, tudi kadar je poslušalec pri sebi, ampak, dame in gospodje, ko je pa človek »malo pod vplivom« je pa ta muzika fuckin’ zakon!

Mislim, da se je med njihovim nastopom v klubu zgodila masovna hipnoza, vsaj jaz sem popolnoma izgubil občutek za čas in prostor (dobro, da je bila v bližini stena, ki mi je pomagala držati orientacijo), in večer, ki so ga brutalno začeli GMB, nato pa drveče nadaljevali Bonehunter je odšel v edino možno smer: v vesolje, na višjo raven zavedanja! In sicer zavedanja, ki nas uči, da ni vse kar vidi oko resnično, resnično je le tisto, kar vidijo možgani. Možno pa je tudi, da sem še vedno pijan, tole pišem zjutraj po koncertu, tk da …

Bodimo še malo resni. Videli smo res dober klubski koncert, tehnični izvedbi (samim nastopom, ozvočenju, lučkam) lahko izrečemo le pohvale, nabralo se je lepo število ljudi, ki (očitno) še uporabljajo glavo za razmišljanje, pivo je teklo v potokih, trava se je kadila v velikih oblakih in le želimo si lahko, da bi se več vikendov začelo na tak način!

Tekst: Rok Erjavec
Foto: Branka Resnik

Povezani članki: