Dog Eat Dog v Ortu ali ne me jebat! 25 let!!??

Dog Eat Dog

21. 4. 2015
Ljubljana / Orto bar

Za začetek kratek povzetek koncerta (če se komu ne da brati do konca): Fak! Ne me jebat! Ne morem verjet, kolk dobr je blo! Res: ZAKON!

Torej: ob četrtstoletnem jubileju so v naše loge spet priharali HC/fusion zmešanci Dog Eat Dog (DED), iz Washington D.C.-ja, spremljali pa so jih Finci The Ruffes, ki tudi igrajo zmešanico ene 12 glasbenih žanrov.

Koncert, ki se je zgodil v hali vsem dobro znanega Orta, se je začel z akademsko zamudo, The Ruffes pa je spremljala relativno redko posejana publika. Fantje pač niso najbolj znani (v naših logih in na splošno), mogoče tudi zato, ker je njihovo glasbo na netu zelo težko najti (razen parih komadov na znanem spletnem kanalu Ti Cev  – prevedi si v angleščino, pa ti bo jasno). Uradno so v bandu sicer trije, ampak sem skoraj prepričan, da so bili na odru štirje … potem pa bodi pameten … Sama glasba, ki jo fantje igrajo, pa je rahlo shizofrena … Malo funka, malo punka, malo hc-ja, malo vmes tudi pobluzijo, malo “svega i svačega”. Dvorana je bila na pol polna, nekje med drugim komadom se je folk tudi približal odru, in malo pomigal med komadi, večjega vtisa ali žura pa pač niso naredili.

In potem je na oder prišel razlog obiska koncerta: legendarni (glasbeni) zmešanci DED, ki obhajajo 25-letnico obstoja (prvo plato All Boro Kings so izdali leta 1994). Ko sem nekaj mesecev nazaj izvedel za tale koncert, me je kar malo zmrazilo, saj sem zamislil, kako hitro bežijo leta … DED nisem v živo videl že  cca 20 let, vsaj 15 let pa si nisem zavrtel kakšnega njihovega komada, zadnje plate (Walk With Me, 2006) do dneva pred ljubljanskim koncertom sploh nisem poslušal. Ampak, ker imajo fantje za pasom nebroj žurerskih himen, ki so zaznamovale tudi moja srednješolska leta, je bila že sama radovednost, kaj lahko sploh ponudijo, več kot dovolj velik razlog za obisk koncerta.

Zaradi relativno skromne diskografije (4 albumi v 25 letih) smo lahko pričakovali napad zajebantskega HC-ja (in ostalih zvrsti, ki jih fantje igrajo) iz konca prejšnjega tisočletja, vprašanje je bilo le, ali so fantje še dovolj poskočni in njih glasilke še dovolj gibčne, da bo vse skupja izpadlo dobro? Odgovor je kratek: so.

Publika je napolnila dvorano, band je bil dobro razpoložen (glede na količine na odru popitega piva to niti ni čudno), temperatura v dvorani pravšnja in brez predhodnega dogovora se je začel hkratni žur na in pod odrom. Na odru je bilo sicer skozi celoten koncert očitno nekaj manjših (in par večjih) težav z zvokom, kar pa ni motilo razpoloženja, pod odrom pa zvok sicer ni bil idealen, bil pa je več kot dovolj dober, da se je slišalo vse, kar se je moralo slišati in žur je lahko potekal nemoteno.

Poleg starih hitov (Who’s The King, ISMS, Rocky, No Fronts, Pull My Finger … nobena od plošč ni bila spregledana) smo dobili še prvovrstno veselico, kjer je band k sodelovanju povabil tudi publiko, na odru se je zvrstilo nekaj gostov (bobnar predskupine, tour manager), videli smo tudi “improvizirani” dvoboj kitarista in saksofonista (blazno zabaven in zadovoljen (verjetno pijan), malo obilnejši Nemec, live član banda), ki ga je z vokalno-raperskim vložkom (kar je bilo (tehnično gledano) goljufanje med inštrumentalnim dvobojem, ampak pustimo to) dobil slednji, nekaj stage-divinga, en poba iz publike je pri enem komadu “pomagal” odpeti refren in podobni “ekscesi”.

Band je v vrhunski formi, tudi kadar ima kateri od članov “bad hair day” (he, he), inštrumente obvladajo, težave z beat-box-om jih niso zmedle, John Connor (ha, ha) ima še vedno močan vokal, čeprav ga je ene parkrat malo šparal, ampak to ni pokvarilo vtisa.

Povzetek: urica in pol nastopa DED je švignila mimo in nas popeljala 25 let v preteklost, ko smo posedali pa parkih, pili poceni vino ali pivo, zvijali domačico in nam je bilo prekleto vseeno, kaj bo jutri. ZAKON špil, ki je sedel kot ata na mamo, medtem ko na vrata že trka poletje.

Zakaj je pa po koncertu pred in po Ortu strašila policija pa pojma nimam …

Tekst: Rok Erjavec
Foto: Branka Resnik

Povezani članki:

Značke: