Zvočni izliv zasedbe Archive

Archive

15. 3. 2015
Ljubljana / Kino Šiška

Nekateri v njih slišijo Pink Floyde, drugi jih povezujejo z zasedbo Portishead, spet tretji bodo trdili, da črpajo svoj navdih iz Radioheadov. A nekaj je gotovo: Archive so eden izmed tistih bandov iz Otoka, ki je, po krivici, nekoliko zapostavljen.  Kljub že 20 letnemu ustvarjanju, jim tisti pravi preboj ni nikoli uspel in le malokdo pozna postrokovsko druščino. Zanimivo, da so se morali za svoj prostor v galsbenem svetu še najbolj boriti prav v svoji domovini, medtem ko imajo v nekaterih državah celinske, predvsem zahodne Evrope, zvesto bazo poslušalcev.  Nedeljski koncert v Kinu Šiška, ko so obiskovalci napolnili slabo polovico Katedrale, je pokazal, da se Archive s svojimi značilno dolgimi skladbami, še niso usedli v ušesa slovenskih poslušalcev.

Nedeljskega večera niso začeli z glasbo, temveč z njihovim filmom Axiom, v katerem se prepletajo melodije iz njihovega istoimenskega albuma. Nato pa je oder zavzela v črnino odeta sedmerica, ki predstavlja konglomerat imenovan Archive. V ospredju na turneji je predstavitev njihovega zadnjega albuma Restriction, ki je izšel januarja. Temu primerno so sestavili tudi playlisto, na kateri je vsak poznavalec pogrešal še kakšno skladbo iz preteklih albumov . Teh imajo mimogrede kar 10, kar nakazuje na izjemno ustvarjalnost zasedbe. Iskanje svoje prezence, zvočno preigravanje in iskanje melodij, eksperimentiranje, vse to so nam ponudili na nedeljski večer. Težki kitarski zvoki, ki so prihajali iz številnih Gibsonovih kitar, okrepljenih z efekti, elektronska podlaga z močnimi basi, dvojne klaviature, bobni, bas, vse to se je zlivalo v predstavo Archive, ki je imela izrazit dramaturški lok in so jo po dobrih dveh urah končali z maratonsko dolgo skladbo Lights.

Archive so na svoji poti sodelovali s številnimi glasbeniki. Na tokratni turneji jih spremlja odlična pevka Holly Martin, katera je sodelovala že na plošči With us until you are Dead, iz leta 2012. Njen zračni vokal je ravno nasprotje trdi, agresivni glasbi in odlično zapolnjuje celoto. Njena subtilnost, a hkrati moč glasu je prišla najbolj do izraza v skladbi End of our days. Zanimivost Archive je, da nimajo frontmana, skozi večer so se izmenjali trije vokalisti (poleg Martinove še stalna člana Dave Pen in Polland Berrier). Tri različne barve vokala in različni načini podajanja zgodb.  A noben izmed njih ni bil v ospredju, tudi odlična svetlobna kulisa je zasedbo postavila v ozadje. Občinstvo so nagovarjali s surovim zvokom.  Skladbe so se prelivale med sabo in že tako dolge melodije so postala zvočna popotovanja od trip hopa, post rocka, noisa.  Prepleti skladb so hitro vodili v zamaknjenost, občasne trenutke melanholije pa so doakaj spretno in pravočasno razbili z dobro dinamiko.

Archive sem v živo videla drugič, a glede na to, da  sem jih prvič poslušala na festivalu  in pri dnevni svetlobi, lahko rečem, da sem njihovo predstavo videla zgolj enkrat. Potrdila so se moja pričakovanja, saj so Archive zasedba manjših dvoran in ponujajo poleg zvočne še svetlobno predstavo. To se je izkazalo tudi v Kinu Šiška, kjer sta bila zvok in slika, kot se šika.

Tekst: Katarina Trstenjak
Foto: Branka Resnik

Povezani članki: