Slash – World On Fire

Dik Hayd International (2014)

Guns N’ Roses so le še lep spomin na preteklost.

World On Fire, studijski naslednik Apocalyptic Love (2012) se nadaljuje točno tam, kjer se je ustavil njegov predhodnik. Oba albuma sta nastala v sodelovanju s prekaljenimi mački, ki vedo, kako se streže stvari. S pevcem Mylesom Kennedyjem, basistom Todom Kernsom in bobnarjem Brentom Fizem, združenimi pod imenom Slash feat. Myles Kennedy & The Conspirators, je Slash dobil, kar je iskal že od odhoda iz “Gunsev”. Bratovščino profesionalcev. Glasbeno pot Saula Hudsona je potrebno razdeliti na dve eri. Prva obsega obdobje, ko o njem govorimo kot o članu Guns N’ Roses, Slash’s Snakepit in Velvet Revolver. Tu ga lahko obravnavamo kot princa dekadence, ki je skupaj s svojim tropom divjal po barih Mesta angelov (in še katerega mesta). V drugi dobi pa je hedonistične zlorabe drog in alkohola nadomestila izredna predanost do dela in edine večne ljubezni, igranja kitare. Naj vam bodo kitaristova številna medijska pojavljanja všeč ali ne, edinstveni kitarski slog ostaja nespremenjen, morda se je z leti le še izboljšal.

17 skladb dolgi, tretji samostojni album World On Fire je tako kot njegov starejši brat prepojen z modernimi ritmi, ki pa (zopet) ne zajadrajo v vode aktualnih komercialnih trendov. Začetni istoimenski World On Fire ter skladba The Dissident nam s svojim lahkotnim refrenom, predvsem pa s svojo energičnostjo še dolgo odmevata v ušesih. Z Beneath The Savage Sun se album poda na teritorij zgodnjih Black Sabbath. Kombinacija udarnega basiranja in bobnarskega tempa, odlične solaže ter seveda unikatni vokal so zadostni argumenti, da si je skladba pridobila naziv najboljše. Ljubitelji nekoliko nežnejših predstavnic pa ne smete preskočiti Bent To Fly in Battleground.

Zaton dolgolasih osemdesetih je prinesel nove glasbene trende, ki so dodobra zamajali kariere takratnih velikanov. Nekateri so se razpustili, drugi postali nostalgični akti, ki živijo na račun stare slave, spet tretji pa so se odpravili na težko pot tranzicije. Med njimi se je znašel tudi Slash. Postopno opuščanje drog in alkohola ter ponoven intenziven trening igranja kitare sta kmalu pokazala rezultate. Slash je tako postal (in tudi ostaja) umetnik, ki tudi po treh desetletjih zveni sveže in mladostno.

Nejc Zupančič

Povezani članki:

Značke: