Randy Rhoads – Immortal Randy Rhoads – The Ultimate Tribute

(UDR, 2015)

Lep spomin na padlega heroja, ki bi bil lahko z nekaj popravki še boljši.

Glasbena pot Randyja Rhoadsa se je začela leta 1972, ko je ustvaril nekaj, iz česar so se leto kasneje razvili kultni Quiet Riot. Randy je v skupini igral do leta 1979, ko je pričel služiti princu teme, neuničljivemu Ozzyju Osbourneu. Sodelovanje pri pripravi debitantskega Blizzard Of Oz (1980) in njegovega naslednika Diary of A Madman (1981) ter neponovljiv kitarski slog sta iz mladega Randyja ustvarila kitarsko ikono, čigar stvaritve so še danes obvezno “branje” vseh mladcev, ki so svoje duše prodali za šeststrunske ljubice in rock ‘n’ roll.

Plošča Immortal Randy Rhoads vsebuje 11 skladb, ki so vsaj delno delo preminulega kitarista in so nastale v času sodelovanj z zgornjima izvajalcema. Kakor se za počastitveni album spodobi, je tudi ta nastal kot plod sodelovanja glasbene smetane Randyjevih in današnjih časov. Posvetilo nekdanjemu stanovskemu kolegu sestavlja zanimiva glasbena mineštra, ki ji je vsak kuhar prispeval svojo skrivno sestavino. Če je Tom Morello spremenil začetni Crazy Train v nekaj, kar bi bilo lahko izdano na vrhuncu grunge manije, bi bil lahko I Don’t Know produkt ljubezenske afere Judas Priest in Kiss. Tim »Ripper« Owens in Bruce Kulick s svojim nezgrešljivim petjem ter kitaro ustvarita poseben hibrid, ki bi ga lahko uvrstili nekam med plošči Jugulator (1997) in Animalize (1984). Najšibkejša priredba na albumu je Back To The Coast. Če spominja original na nekakšno poletno himno poznih sedemdesetih, ji temačni Owensov vokal odvzame vso lahkotnost.

Plošča je nedvomno dosegla svoj namen, počastitev prezgodaj preminulega glasbenika. Slednji je z njo zagotovo pridobil novi glasbeni spomenik, ki bo poskrbel, da bo njegova zapuščina živela dalje. Številna odmevna imena iz kitarskega sveta so starim aranžmajem dodala pridih sodobnosti ter jih tako pripravila za nove oboževalce. Popolnost plošče kvarita dva dejavnika. Ta vsebuje preveč Tima “Ripperja” Owensa, ki na plošči zapoje na kar osmih od enajstih skladb ter jo tako spremeni v nekakšno samostojno posvetilo. Drugi dejavnik pa si plošča zasluži zaradi izbora pesmi. Resda se je Randyjeva kariera resnično pričela z vstopom v Ozzyjevo spremljevalno skupino, a tudi delež Quiet Riotov ni zanemarljiv. Back To The Coast in Killer Girl sta nedvomno premalo!

Nejc Zupančič

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.
Značke: