Nubira: Incrementum

(samozaložba, 2015)

Glasbeni začetki tvorbe, ki je kasneje dobila ime Nubira, segajo v leto 2005, ko so si štirje dijaki zaželeli nastopa na bližajoči se šolski prireditvi. Dober sprejem občinstva je sprožil, da so mladi nadobudneži strnili vrste in pričeli vaditi v prostorih šolskih kleti. Leta 2008 se je skupina lotila prvega večjega projekta, poskusa prodora na festival Ema, ki pa je, kakor pravijo sami, ostal samo poskus. Po krajšem zatišju in nekaj kadrovskih rošadah je v skupino prispela Nataša Zamida. Nova članica ni zgolj prevzela vrzeli, ki je nastala na bobnarskem mestu, ampak je pričela tudi resneje spodbujati nastanek avtorskega materiala, ki ga je bilo kmalu dovolj za cel album.

Studijski debi, Incrementum, ponuja 11 avtorskih skladb, ki s kombiniranjem elementov klasičnega in modernega rocka, balkansko-orientalskih ritmov in bluza opozarjajo na napake družbe, hkrati pa še vedno upajo na nekakšno revolucijo, ki bo “ponovno naložila” etos moderne kapitalistične družbe. Obravnavane tematike ne predstavljajo ničesar, česar še ne bi slišali, saj se s stvarmi, kot so osamljenost in težave tujcev v novem svetu, soočamo skoraj na vsakem koraku. Glavni problem plošče se pojavlja v njeni predvidljivosti – skladbe so si kljub svojim dovršenim aranžmajem zelo podobne. Če bi moral izbrati najboljšo skladbo na albumu, bi bila to zagotovo Cities of Stone. Preplet glasov pevca Nilsa Roškerja in Eve Anželak da plošči tisto, kar ji je manjkalo že od samega začetka. Z njo dobi album vsaj kanček igrivosti, ki začasno prekine temačnost preostanka albuma.

Čeprav potencial albuma ne pride do popolnega izraza, vsebuje ta kar nekaj zanimivih idej, iz katerih bi se lahko razvilo zanimivo nadaljevanje. Glavni adut plošče so namreč dodelane glasbene linije, ki pa ob monotonem glasu vokalista ne pridejo do popolnega izraza. Morda bi lahko skupina na svojem nadaljevanju vključila tudi kakšno instrumentalno skladbo, ki bi povečala globino albuma. Gledano kot celota, album res ni primeren za ljubitelje današnjih modernih hitov, saj teh tu ne boste našli, je pa bombonček za vse, ki rade posežete po čem drugačnem.

Nejc Zupančič

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.
Značke: