Blitzkrieg v Mostovni!

Bliss of Flesh

8 .3. 2015
Nova Gorica / Mostovna

Pa smo  šli v Novo Gorico, spili nekaj piv, nabavili cedejčiče in majce ter si ogledali bende Krysantemia, Bliss of Flesh, Belphegor in Marduk! Gremo lepo po vrsti.

Prvi napad na publiko so izvršili Krysantemia, fantje iz Italije, ki delujejo od leta 2007 in so do sedaj izdali en EP in dva albuma. Kaj vbistvu ti fantje igrajo mi ni popolnoma jasno. Vokal je precej thrasherski, riffi vlečejo bolj na melodičen death metal, včasih pa še pade kak »lud« brakedown. Torej, thrash / death / hardcore?  Ne vem. Muzika sicer ni napačna, saj je bilo slišati dokaj kul riffaže in tu pa tam kakšen  »masten brakedown«, je pa res da so me pa predvsem motili vsadki clean vokalov, ter to da fantje na odru stojijo kot lipovi bogovi. V bistvu ne dajo od sebe nobene energije, kar se meni osebno zdi, da je po 8 letih delovanja slab znak. Pol urni set ki so ga odirali je bil čisto dovolj.

BLISSSSSSSS OFFFFFF FLESSSSSHHHHHHH!!!!!!!!!
Dva dni pred koncertom sem se odločil, da prečekiram kaj bo dobrega še poleg stare garde Marduk in Belphegor. Krysantemia me nekako niso prepričali, ampak Bliss of Flesh dragi moji … BLISSS OFFFF FLESSSH!!!! Band prihaja iz mesta Calais na severu Francije in sicer iz regije Nord-Pas-de-Calais – čigar  izgovorjavo prepuščam vam – ter delujejo od davnega leta 1999. Preigravajo blasfemičen black / death metal v stilu Belphegor in Behemoth iz obdobja Demigod, ter so do sedaj izdali en EP, dva splita in dva albuma: Emaciated Diety (2009) in Beati Pauperes Spiritu (2013). Na odru so se pojavili okoli 20.45 ter nam servirali večino materiala iz že omenjenga, najnovejšega albuma Beati Pauperes Spiritu, s katerega je bilo mogoče slišati komade kot so Black Procession, Amen, Possessed itd. Po publiki je začelo kositi, ta pa se je odzvala dosti boljše kot pri prvem bandu, množica se je nabirala in nabirala. Tudi sam band je imel dosti boljšo prezenco kot prvi, dejstvo pa je, da tudi boljši repertoar. Močne riffaže z nerealno »catchy« melodijami, tipičen growl s tu pa tam nekakšnimi kriki, ki niso niti malo napačni in spominjajo na klic po osvoboditvi od  življenja, močna karizma vokalist ter artilerija v ozadju, ki ne pozna tempo pod 200bpm, vse to so Bliss of Flesh (MUST LISTEN!), ki so morali žal že po tridesetih minutah zapustiti oder.

Helmuth (Belphegor), ki ga je bilo moč videti na koncertu prejšnjega banda, se je proti koncu že umaknil v zaoderje, ter po dvajsetih minutah je na oder zakorakal njegov anti-religiozni monstrum, ki sliši na ime Belphegor.  Band, ki deluje od začetka devetdesetih prejšnjega stoletja in ima za sabo kar zajetno diskografijo, je svoj nastop odprl z krajšim instrumentalnim komadom Feast upon the Dead, hitro za tem pa so nam postregli odličen In blood – Devour this sanctity. Folka se je na Belphegor praktično trlo, sam pa sem se držal bolj zadaj, saj se mi več ne da headbangat in se razmetavat pred odrom … yeah right.  Zanimivo, toda tokrat nisem opazil nobenih svinjarij, ki jih tudi Belphegor premorejo – nobene svinjine, ampak le neka okostja »bathoresknih« koz ter plinska maska. Preden se vrnem na sam show, bi rad še izpostavil, da če kdo premore celotno Belphegor discografijo in nima poleg majc več kaj za nabavit, naj gre na koncert, saj po novem prodajajo podpisane čeljusti (mislim, da je bila svinjska) za 20€ … mislim … odlično!  Kakorkoli, band ga je sekal na polno. Slišali smo odlično mešanico starega in novega. Z nove plate Conjuring the Dead (2014) so odigrali istoimenski komad, poleg tega pa še Gasmas Terror in Rex Tremendae Majestatis, v repertoariu pa ni manjkalo niti starih klasik kot so Lucifer Incestus, Hell’s Ambassador in Bondage Goat Zombie. Presenetljivo ali pa tudi ne, Helmuth je bil tokrat dokaj zadržan. Ni bilo njegovih klasičnih intermezov, ko folku pove, in to razumimo kot blago obliko F*** You All. Še več! Na koncu sem celo opazil nasmešek, ko je damam v prvi vrsti delil setliste … zanimivo. Helmuth se je pomehkužil? Odrasel? Ne vem. Nima veze v bistvu, band je bil zakon!

Predem začnem orgazmirat o Marduk, če je to pravi izraz, naj izpostavim začetno razočaranje. Kje so CD-ji? Vinilke? Edina majica, ki je imela kul desing je bila samo xxl. Beži nekam no, spet bo treba stvari naročat.

Pa začnimo.

Kakor že vsi veste je Marduk bil ustvarjen za idejo, da bo to najbolj blasfemičen ansambel na svetu. Band je bil ustvarjen gospodovega leta 1990, po vsej verjetnosti pa so kaki demoji padli že prej. Za sabo imajo trinajst več ali manj odličnih albumov, nevem koliko EP-jev, singlov, kompilacij, live albumov in  problemov z antifo ter še drugimi »humanitarnimi« organizacijami. Tokrat so marširali z namenom, da nam predstavijo svoj zadnji album, popolnoma osredotočen na vojno tematiko – Frontschwein (2015).
Če sem prej omenil, da mi ni več do tega, da bi se razmetaval pred odrom, sem si med pol urno pavzo hitro premislil. Mlado in staro je po Belphegor šlo na pivo in čik, mi pa smo kaj hitro švignili v prve vrste, samo za to, da nam blitzkrieg, katerega bodo poslali v naslednjih par minutah nad nas, zmasekrira bobniče. Kar je bila tokrat še novost, saj je postava od albuma Plague Angel (2004) stabilna, je bil nov, mlad poveljnik artilerije, ki je zamenjal Larsa Broddessona, Fredrik Widings. Slednji je tudi prvi stopil enkrat okoli 23.00 na oder in nam dal vedeti, da gremo v vojno. Kmalu so se mu pridružili še drugi člani: Devo (bass), Morgan (kitara) in Mortuus (vokal). Kocka je padla. Svoj koncert so odprli z komadom Frontschwein z istoimenskega albuma, sledil je The Blonde Beast, ki, kakor že na Plague Angelu, The Hangman of Prague, govori o infamoznem SS oficirju Reinhard Heydrichu. Za kratek trenutek so se vrnili na stara dela in nam s kultnega albuma Nightwing (1998) odigrali Slay the Nazarine, katerega refren je tresel tla pod nogami boga samega. Sledil je Leveling Dust z novejše plate ROM 5:12 (2007) ter vrnitev v vojno s komadom o petsto drugi panzer diviziji, 502 z albuma Panzer Divison Marduk (1999).

Do tukaj bi človek pričakoval, da vse že smrdi po švicu in ostalem gnusu. NE! Naj se vrnem rahlo nazaj. Kakor je značilno za black metal bande, predvsem z švedske, sem opazil, da  ti,  ne le, da imajo corpse paint ali pa po možnosti še kakšna trupla živali in krv, ti še sami smrdijo kot trupla od vsega začetka ko stopijo na oder, saj zgleda oblačil za na oder ne pere nihče. Trve! Kvlt! Vedo kako se stvari streže!

Torej, naslednji komad je bil tisti, ki sem ga sam najbolj pričakoval, Wartheland. Ta je tudi tisti, ki mi je zagnusil čupo, ki jo moram kar se da čimprej razčesat, ter pobral kanček vokala. Folku se je do tu že mešalo, nažalost pa tudi ni manjkalo tistih, ki so Marduk salutirali z stegnjeno roko in ne hornsi ali pestnico, tudi taki pridejo, če me razumete.
Kakorkoli, drugo polovico so nam servirali komade kot so Into Utter Madness z že omenjenega ROM 5:12, redko igran Cloven Hoof World Funeral (2003),  Burn my Coffin iz legendarnega albuma Those of the unlight (1993)  ter spet vrnitev v bojne linije z Warschau (Plague Angel) in Afrika (Frontschwein).

Po Afriki so oder zapustili, a glede na to, da je publika z zadnjimi močmi stiskala iz svojih glasilk klice po še in še, ter jih vabila, da odigrajo enega najbolj prepoznavnih komadov, če ne po izvedbi pa vsaj po imenu,  so Marduk še poslednjič prišli na oder in nam dali to kar smo zahtevali: PANZER DIVISION MARDUK! Poslednji, le slabe tri minute dolg komad, je bil zaključek meni zaenkrat boljših koncertov letošnjega leta. Ampak 2015 je še dolgo!

Za zaključek naj še pohvalim odličen zvok v Mostovni in redko videno točnost kar se tiče koncertov. Če je bil zamik, je bil minimalen. Bravo!

Belphegor setlist:
Feast Upon The Dead
In Blood – Devour This Sanctitiy
Gasmask Terror
Impalec Upon The Tounge of Satan
Black winged Torment
Hell’s Ambassador
Rex Tremendae Majestatis
Lucifer Incestus
Conjuring The Dead
Bondage Goat Zombie

Marduk setlist:
Frontschwein
The Blonde Beast
Slay The Nazarine
The Leveling Dust
502
Wartheland
Into Utter Madness
Cloven Hoof
Burn My Coffin
Warschau
Afrika
Panzer Divison Marduk

Goran Slekovec

Povezani članki: