Ballister in Vladimir Kostadinović 4tet

Vladimir Kostadinović (foto: press)

17. marec 2015 / Klub CD, Cankarjev dom, Ljubljana

V tokratni izdaji koncertnega ciklusa Cankarjevi torki so se v prvem delu večera predstavili člani zasedbe Ballister: Dave Rempis na saksofonu, Fred Lonberg-Holm na violončelu in Paal Nilssen-Love na bobnih. V petih letih so posneli pet albumov in ta hitrost zlahka nakaže tudi hitrost njihove glasbe, ki jo gre opisati predvsem z besedami, kot so udarno, vroče, polno. Vendar so znotraj dveh daljših kompozicij, ki so jih izvedli, premogli tudi nekaj vmesnih (kontrastnih) postankov, v katerih so prišli do izraza solistični trenutki ali trenutki medsebojnih dialogov. Te je najpogosteje nakazal drug ritem in manjša jakost, medtem ko se je sicer njihovo muziciranje zlilo v bombastičnost zvoka. Z nekaj zanimivimi in atraktivnimi momenti ter z uporabo elektronskih pomagal je violončelo zlahka postal sredstvo za ustvarjanje, ki prej spominja na električno kitaro, kontrabas, na trenutke celo akustično kitaro. Meja pravzaprav ni in prav to je največje bogastvo raznolikih glasbenih žanrov. A kot je za svobodno jazzovsko improvizacijo značilno, je zvok rezultat – v tem primeru treh – med sabo raznolikih si otokov (glasbenikov), na katerih rastejo (vznikajo) kompozicije, ki kdaj premorejo stičišča, a kdaj tudi ne. V slednjem primeru glasba postane polnjenje zvočnega prostora z nekoliko šibkejšim programskim ozadjem.

Drugače je z melodičnim jazzom, kamor sodi tudi zaseda Vladimir Kostadinović 4tet, ki je s koncertom nakazala celovitost enega samega otoka, vendar tega prevevajo raznolike pokrajine (instrumenti). Energijsko napolnjen srbski bobnar Vladimir Kostadinović, tudi avtor izvedenih kompozicij, je v družbi po mnenju spodaj podpisane v tem trenutku najboljšega slovenskega jazzovskega pianista Marka Črnčca, odličnega basista Milana Nikolića in prav takšnega saksofonista Tivona Pennicotta predstavil glasbeni material z albuma The Left Side Of Life, ki naj bi izšel še letos, kar si gre vsekakor dobro zapomniti. Precej bolj mehkejši in obli koncert v primerjavi s prvim delom tega večera je predstavil melodične kompozicije neostrih robov, zaradi katerih se je v prostor prikradla magija. Energijsko prav tako nabite, četudi drugače v primerjavi z muziciranjem zasedbe Ballister, skladbe so imele poudarjeno ritmično komponento, ki jim je kontrabas dodal prodornost in posebno prostranost, saksofon liričnost in klavir nežnost. Pretakanje in zlitje sta izraza, ki mi prva padeta na misel ob premišljevanju o glasbi, ki se je zaslišala v drugem delu, saj je ta prehajala iz trenutka v trenutek kot gorski potok, ki teče skozi kamnito strugo in neprestano ostaja čist. In naj omenim še, da je bilo v zadovoljstvo spet poslušati glasbenike, ki se jim je na obrazu ves čas izpisovalo: za takšne trenutke živim.

Nina Novak

 

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.