Tank??! Ne, dragi moji, povozili so nas Kultur Shock!

Kultur Shock (foto, Maša Gojić)

23. 2. 2015
Ljubljana / Gala hala

V Ljubljano, ki jo razglašajo za svoj evropski dom , so se vrnili Kultur Shock! Srđan (Gino) in ostala banda torej spet med nami!!

Ciganska karavana, ki s svojo glasbo briše, ma kaj briše, kar ruši meje med narodi in glasbenimi žanri in je za prepoznavnost Balkana (kljub temu, da so v bandu Bosanec, Bolgar, Indonezijec, Američan in dve Američanki) in njegovih pozitivnih strani (roko na srce, veliko več jih je kot negativnih) naredila več kot vsi balkanski politiki od krvavega razpada Jugoslavije naprej, je imela torej nalogo zabavati zbrano publiko v Gala Hali.

Ali jim je to uspelo ali ne, je pa spet druga pesem…

Predskupine tega večera ni bilo in slabe pol urice po napovedanem času so Kultur Shock začeli svoj napad. Dvorana praktično polna, publika za žur, band pa vse kaj drugega kot statičen. Zasedba (Gino – vokal, tolkala, trobenta; Val Kiossovski – kitara, vokal; Guy M. Davis – bas, vokal; Chris Stromquist – bobni; Paris Hurley – violina, tolkala, vokal in Amy Denio – saksofon, klarinet, vokal) se je kar takoj spustila s ketne, publika pa je šla poslušno za njo. To vsekakor ni bilo težko, saj nalezljiva mešanica balkansko/ciganskih ritmov, punka, ekspirementiranja z inštrumenti in vokali, ter metala kar vabi k plesu, poskakovanju, vpitju, dretju … skratka, k praktično vsem oblikam modernega izraznega plesa in vokalne improvizacije.

Band, ki ima neskončno koncertno kilometrino, seveda nima problemov, da slabi dve uri »gor drži žur«, malenkosti, kot so občasne težave z zvokom violine ali ko basistu sredi komada poslušnost odpove inštrument, jih pač ne motijo, kratko pavzo pevec raje izkoristi za vokalno interpretacijo kakšne od njihovih pesmi, in k temu seveda pritegne tudi publiko. Ker imajo obsežno diskografijo, lani so izdali svoj zaenkrat zadnji (šušlja pa se že o novi koncertni plati) deveti po vrsti album, s pomenljivim naslovom IX, in posledično veliko komadov, ki bi jih publika rada slišala, niso izgubljali časa s postranskimi stvarmi, kot se napovedi komadov (večinoma je bil komad napovedan z maničnim krikom vokalista), pihanjem publiki na dušo (ene dvakrat, ko so to le naredili, pa je bilo vse iskreno in iz srca (kljub temu, da je bilo v angleščini) ali pa izjemno dobro odigrano, ampak po moje kar tisto prvo), ali kakršnimkoli drugačnim filozofiranjem, naj raje govori glasba! In ta je tega večera govorila udarno, glasno, veselo in zelo, zelo je vlekla na metal, hudirja včasih je zasmrdelo že skoraj po kakšnem grindu (it’s not just beer talking!).

Povzetek: slišali smo prerez diskografije Kultur Shock, seveda z malo večjim poudarkom (pet, če se ne motim) na komadih z zadnje plate, vsi, ki si bili tega večera na odru obvladajo svoj primarni inštrument do bolečine, in potem ponavadi še kakšnega zraven, o pevčevih pevskih sposobnostih sploh ne bomo izgubljali besed, hkrati je seveda tudi vrhunski show-man, ki s plesanjem, poskakovanjem, dirigiranjem publiki, ipd. poskrbi, da lahko človek za tisti dve uri mirno odmisli svet (kar je tudi bistvo vsega, a ne?). Ne moremo pa niti mimo pevskih sposobnosti obeh ženskih članic banda, ki s svojimi vokalnimi eskapadami mirno uženeta v kozji rog marsikatero med širšo publiko precej bolj renomirano ime.

Dejansko se ne spomnim slab(š)e stvari, ki bi jo imel za povedat o temu koncertu. Res je bilo fenomenalno!

In ko smo odhajali iz dvorane smo se dejansko počutili, kot bi nas povozil tank… ali kot je rekla redna obiskovalka njihovih koncertov: “Mirno lahko napišeš, da je bil to njihov najboljši koncert v Sloveniji!!” Ona bo pa ja vedela!

Rok Erjavec

 

Povezani članki:

Značke: