Katarina Juvančič & Dejan Lapanja – Hope’s Beautiful Daughters

(Stray Cat Tunes, 2014)

Dve leti po izidu prvenca se je kantavtorski duo, Katarina Juvančič in Dejan Lapajna, v lanskem letu vrnil z novo ploščo, Hope’s Beautiful Daughters/Čudovite hčerke upanja. Nastala je v sodelovanju s škotskimi glasbeniki, s katerimi sta se spoznala ob številnih glasbenih obiskih Škotske. Na plošči je tako sodelovala Karine Polwart, priznana škotska kantavtorica in dobitnica številnih nagrad BBC-ja, kitarist Paul Taskerja, violinistka Fiona Cuthill in čelistka Seylan Baxter. Slovenski glasbeniki so njuni stalni spremljevalci: Matija Krečič na violini, Klemen Krajc na kontrabasu ter Gašper Peršl na bobnih. To je le en del drugače sedemnajstčlanske zasedbe, ki jo sodelovala pri projektu.

Tematsko je plošča nadaljevanje njunega hvaljenega prvenca Selivke, na katerem sta upesnila in uglasbila zgodbe žensk naše preteklosti in sedanjosti. Žensk iz zgodovine, mitologije, folklore in družbene realnosti ter obenem vsakdanjosti. Njihovo upanje, jezo in pogum. Kot sta zapisala v knjižico z besedili, je plošča »čaščenje ženskega spola v vsej njegovi lepoti, skrivnostnosti, modrosti, moči in ranljivosti«. Album je preplet glasbenih točk in treh daljših pripovedi, ki jih pripovedujejo moški, znani škotski pripovedovalci, Tom Muir, Lawrenc Tulloch in David Campbell. Za minimalistično glasbeno spremljavo je tu poskrbela eksperimentalna zasedba Salamandra Salamandra (Samo Kutin, Sabina Magajne Bogolin ter Matej Magajne), v kateri Dejan igra bobne in perkusije.

Najprej skozi pripoved zgodbe o dečku, ki ga je med drugo svetovno vojno iz židovskega geta v Varšavi rešila poljska socialna delavka in medicinska sestra Irena Sendler, spoznamo Ireno. Sledi ji Skeleten Woman, osnovana na inuitski zgodbi o okostnjakinji iz knjige Clarisse Pinkole Estés “Ženska, ki teče z volkovi”. Prva pripoved, Dreammaker, temelji na ljudski pripovedki iz Hebridov (zahodna Škotska), ki  govori o pogumnem potovanju k modrosti. Frida je angleška različica pesmi Uspavanke za Fride iz plošče Selivke in pripoveduje o boju za življenje in strahu pred smrtjo ob soočenju s težko boleznijo. Ursilla, druga pripoved, je orknijska ljudska pripovedka (orig. Ursilla and her Selkie Lover), ki opisuje nenavadno in drzno iskanje ljubezni. Sister Sun je napisana po predlogi inuitske ljudske pripovedke Sister Sun Brother Moon, ki jo je leta 1888 v svoji monografiji “The Central Eskimo” prvič zapisal nemško-ameriški antropolog Franz Boas. Svarilo Janezu je škotska različica tradicionalne pesmi Mickey’s Warning/Blue Bleezin’ Blind Drunk o premagovanju nasilja nad ženskami, v kateri se, izjemoma, odlično prepletata slovenščina in angleščina ter glasova Katarine in Karine Polwart, ki sicer vokalno nastopa kar pri štirih pesmih. Mallie, šetlandska ljudska pripovedka (orig. Mallie and the Trow), govori o srčnosti in dobroti sredi največje revščine. Zadnja na plošči, Rosa, pa je posvečena Rosi Luxemburg, marksistični teoretičarki in revolucionarki, njenemu bojevitemu ter občutljivemu duhu. Rosa je zagotovo eden izmed adutov te plošče, ki bo tudi v živi izvedbi, zazvenela udarno, z močnimi kitarskimi ritmi. Glasbeni in pripovedni del se na plošči ubrano prepletata. Zvoki glasbil niso le dodatek k vsebini, temveč se najdejo tudi trenutki daljših solo izvedb in improvizacij. Pri treh pesmih ima pomembno vlogo čelo, pri kar petih pa slišimo tudi zvok violine. Solaža na električni kitari v bluesrokovski maniri doda piko na i pri Sister Sun. Angleščina kot osrednji jezik je bila razumljiva posledica sodelovanja s škotskimi prijatelji, a hkrati bo omogočila lažji prodor k širšemu krogu poslušalcev. Nenazadnje je bila plošča primarno predstavljena na Škotskem, kjer sta lansko jesen izvedla tudi turnejo.

Če je že za Selivke veljalo, da zahtevajo zbranega poslušalca, to za Čudovite hčere upanja velja še bolj. Ta, zopet sporočilno, glasbeno in producentsko odlična plošča je namenjena zahtevnejšim poslušalcem, ki od glasbe pričakujejo več kot le prijetno in nemoteče spremljevalno ozadje. Ker Katarina in Dejan pač ‘pikneta’ z zgodbami in pripovedmi, ovitimi v melodije. Ker pesmi niso na prvo žogo, z melodijami in rifi, ki smo jih slišali že neštetokrat. Ker je plošča primarno namenjena ljubiteljem kantavtorske glasbe, pa naj si bo prepojena s škotskim ali katerimi koli drugim navdihom. Ker je bila ustvarjena s pogumom, z jasnim idejnim nabojem in s ciljem, brezkompromisno, kar so osnovne premise njune glasbene identitete. Osrednja misel plošče je misel svetega Avguština: »Upanje ima dve čudoviti hčerki – jezo in pogum. Jezo zaradi položaja, v katerem smo se znašli, in pogum, da ga spremenimo.« Plošča bo v Sloveniji premierno predstavljena v torek 13.1. v sklopu Cankarjevih torkov v Klubu Cankarjevega doma.

Bodite – jezne, pogumne in  upajoče odličnega koncerta – tam!

Polona Černič

Povezani članki: