Human Putrefaction – Anti-Human Nekro Kvlt

(Mater Tenebrarum Records, 2014)

ali nekaj gnilega je v deželi slovenski!

Skrivnostni Kraševci Human Putrefaction, o katerih tudi stric Google ne ve ravno veliko, so na Dan mrtvih leta smrdečega … eee, pardon: leta gospodovega 2014 izdali prvenec Anti-Human Nekro Kvlt, ki so ga (v precej drugačni zasedbi) posneli že februarja 2013.

Že ime zasedbe in naslov albuma sporočata, kaj si fantje mislijo o svetu in človeštvu na splošno, kar je najbrž tudi razlog, da na knjižici (risbici), ki se nahaja ob CD-ju ni besedil in podrobnejših podatkov o popevkah, ki jih album vsebuje ali o samem ansamblu, ki jih izvaja. Najprej povejmo, da je njihova glasba globoko zasidrana v old-school skandinavski (satanističnem) black metalu, ki ga je (predvsem) sever Evrope bruhal koncem prejšnjega tisočletja. Je pa plošča presenetljivo dobro sproducirana (med poslušanjem se dejansko slišijo posamezni inštrumenti). Upam, da bomo lahko v bližnji prihodnosti objavili tudi intervju z zasedbo, v katerem nam bodo med drugim pojasnili, ali je produkcija namerno taka, ali je le stvar (ne)srečnega naključja …

In seveda tudi, ali so resno tako nihilistično nastrojeni ali je vse skupaj le dobro naštudirana “poza”?

Gremo kar k plati.  Komad po komad. Ne, zajebavam se, ne gremo komad po komad, je pa res, da se med poslušanjem zazdi (vsaj meni se je), da je album (ne)hote(?) razdeljen na nekakšne »sklope«.

Začetni, Intro – (Devoured Into The Maze Of Agony), je primeren uvod v plato, ki da človeku čas, da si odpre pivo, se zavali v fotelj in prižge joi … aaa, cigaret.  Naslednji dve popevki Legion Of Satan in Godlike Perversion pa poslušalca nič več ne ujčkata, ampak ga konkretno »zaheftata« od steno (ali pač tla, kakor vam ljubo). Peklenski ritem (pun intended), ki ga sekajo dva basa in bobni, heavy riffi (jebiga fantje, tko se jim pač reče) in manični vokal, katerega lastnik je očitno psihopat, ne puščajo dvoma, da je pot v pekel podprta z glasbo Human Putrefaction.

Sledijo tri popevke (meni osebno vsaka po svoje predstavlja vrhunec albuma), in sicer Desecreation, Raped With Christian Cross in Pariah, kjer ansambel pokaže, da jim tudi menjavanje ritma ni tuje, prav tako pa se očitno pod masko black metal živali (po domače: corpse paint & fake blood) skrivajo tudi srčeca, ki znajo prstom ukazati, da naj odigrajo kakšen bolj melodičen del(ček) komada (lep primer so zadnje štiri minute skoraj devet minutnega rušilca Raped With Christian Cross). Počasn(ejš)i Pariah pa je mali mizantropično-atmosferični zakladek, ki se ga ne bi sramovalo niti marsikatero precej bolj znano metalsko ime. Po temeljitem razmisleku sem skoraj prepričan, da mi je ta komad na celi plošči najbolj všeč.

In iz tega zakladka in zibanja nekje v astralnih sferah zavesti, nas demonski uvod v kombinaciji z zvoki mučenja (uvod v več kot primerno naslovljeno popevko Nekrosadist (fantje, vi niste čisto gladki, a imam prav?)) pokliče nazaj v kruti svet, ansambel pa nam servira popevko, kjer združi hitrost in brutalnost začetka plošče z atmosfero in (do neke mere) melodičnost komadov na sredini le-teh, ter v kombinaciji z zadnjo »pravo« popevko na plošči, Land Of The Monolith, v kateri sicer bolj poudari brutalni del svojega bistva, vendar melodičnost ne umanjka, vzbuja upanje, da pravi black metal na naši grudi še ni izumrl, in očitno tudi ne bo, dokler fantov ne zjebe demenca, ciroza jeter ali kakšna druga nevarnost, ki dandanašnji preži na povprečnega, satanistično nastrojenega, black metalca.

Nazadnje pa še Outro – (Redeemed Trough Post-Agonized Bleeding), morda malo predolg, vendar ne nepotreben, ako se hoče človek prizemljiti (oz. splezati nazaj na površje zemlje) po black metal napadu, ki ga je bil deležen.

Pod črto:

Kupite si tole plato in obiskujete njihove koncerte, sicer vas bo stric Hudič jebal (na suho) od zadaj. In niti Božiček vam ne bo mogle pomagati.

OK, resno, plata obeta, da pravi black metal še ne bo izumrl. Upam, da fantje med nas čimprej bruhnejo kakšne nove popevke, ter da bodo koncertno čimbolj aktivni, seveda pod pogojem, da prebrodijo kadrovske težave in se ustalijo v stalni zasedbi.

Rok Erjavec

 

Povezani članki: