Adventni čas je Magnificov čas

Kurzschluss 25.12.2014 - Photo Ziga Intihar-138

Ljubljana / Kurzschluss
25. 12. 2014

Kje je lepše preživeti božič, kot v družbi nevernika Magnifica, si je očitno mislilo dobrih dva tisoč Slovencev in se prav na božič odpravilo v decembrski instant klub Kurzschluss. Klub tako številčnega obiska še ni doživel, kar se je poznalo na vseh ravneh. Ampak o tem malo kasneje.

Najprej o koncertu. Bil je fajn. Magnifico, ki je ocenil, da je adventni čas tisti pravi zanj, je postregel s svojimi standardnimi hiti in nekaj komadi z zadnjega albuma Montevideo bog te video (Pukni zoro, Bum bum). Prešteval je cigančke v komadu Zum zum zum, demonstriral, da mu gre trgovanje dobro od rok s komadom Export Import, spustil Jenkije v harem, dokazoval ljubezen po balkansko (Ubit ču te) in še kaj. Iz malce bolj davne zgodovine je izkopal še pesmi Revolution is my solution, Magnifico je peder, Čefur in Gospod, težko sem ponižen. Seveda pa niso smele manjkati tudi skoraj ponarodele Silvija, Lahko ti podarim samo ljubezen, Portorož in priložnosti primerna Božična noč. Tudi tokrat si je izposodil še pesem Elde Viler Ti si moja ljubezen.

Poleg Magnifica, ki je dokazal, da lahko dvorano poleg narodnozabavnih bendov napolni še kdo drug, gre pohvaliti tudi z vseh vetrov in starostnih skupin zbrano publiko. Ta se je rekordno hitro sprostila, prepevala besedila pesmi in se pozibavala v ritmu. Za kakšno resno poplesavanje pa žal ni bilo prostora. Spodaj podpisano malenkost je sicer presenetil množičen odziv obiskovalcev. Pred kakim letom je na primer Magnifico čisto zastonj in skoraj z istim repertoarjem zabaval ljudi na Kongresnem trgu v središču Ljubljane, pa je bilo ljudi desetkrat manj, kot v garaži pod Slovenijalesom, kjer je bilo treba za vstopnico odšteti neskromnih 25 evrov. Je za nabito poln Kurzschluss kriv zares dober marketing, so ljudje kar naenkrat odkrili Magnifica, čutijo pomanjkanje dobrih koncertov? Kdo bi vedel. So se pa očitno organizatorji odločili, da gostov ni nikoli preveč in rahlo do pretežno pretiravali s številom prodanih kart.

Okoli enajste ure, ko je Magnifico stopil na oder, je tako pred vhodom še vedno čakalo precej ljudi, nekateri med njimi z vstopnicami, ki jih zaradi neizmerne gneče niso spustili naprej. Tudi v sami dvorani je bilo gibanje praktično nemogoče. Rockonnetovska ekipa je prvo polovico koncerta tako zgolj poslušala, saj se iz zadnjih vrst na oder ni niti približno ni videlo, do prvih pa je bilo nemogoče priti. Podobne so bile tudi razmere ob točilnem pultu. Verjetno bi ljudje spili, gostitelji pa zaslužili precej več, če bi se dalo do šanka sploh prebiti. Magnificu tako podeljujemo čebelico za pridnost, organizatorjem pa črno piko za to, da so nas zaradi pohlepa ali slabega poznavanja fizike stlačili v Kurzschluss kot sardine. Več kot poln kozarec pač ne more biti.

Če pa se vrnemo k glasbi. Magnifico se seveda ni mogel posloviti brez bisa (samo enega – kako hitro je zadovoljna slovenska publika), med katerim so se mu na odru pridružili tudi Trubači Ivana Pavlovića (rednega gosta Magnificove ekipe). Trubači so potem na odru in kasneje pod njim tudi ostali in še dobro uro zabavali goste. Ko so nehali prihajati evrski bankovci, so utihnile tudi trobente, oder pa je zasedla DJ-ka Cica Mica. Slednja morda ni bila čisto prava izbira, saj je njen glasbeni izbor precej hitro izpraznil plesišče. No, tistih nekaj najbolj vztrajnih gostov pa je vsaj končno imelo dovolj prostora za ples.

Tekst: Ines Kočar

Foto: Žiga Intihar

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.