Jebeš Advent! Ali Hell Militia, Kill in Ater Era v Ch0

Ater Era

Skratka, jebeš advent, če je black metal v mestu!

Na prvem dnevu black metal festa, ki sta ga Dihurčka organizorala v Ch0 me zaradi službenih obveznosti ni bilo, niti nisem preverjal, kako je bilo (upam, da vsaj bolje obiskano), zato se kar lotimo drugega večera.

Za začetek: obisk je bil bolj kilav (folka za švoh šolski avtobus …), bendi pa so sekal na polno in če se kdo deklarira za metalca (katerekoli usmeritve) pa ga tam ni bilo je pač sera …

Prvi so sekali domači Ater Era, ki jih vsi dobro poznamo, tako da ne bojo zasedli preveč prostora. Fantje so praktično brez komunikacije s publiko odsekali svoj set, govorjenje je pri njih itak odveč, svoje raje povedo preko glasbe. Zvok primeren, light show prav tako, če bi bili fantje iz kakšne metalu bolj naklonjene dežele, pa bi bili gotovo že precej bolj znani in cenjeni! Vedno, kadar imate možnost, da Ater Era vidite/slišite v živo jo izkoristite!

Kot drugi so se s ketne spustili nad (žal) precej prazen klub Švedi Kill. Fantje že praktično 15 let ne odstopajo od svoje glasbene usmeritve: old-school-speed-kills-brutal-bloody-scandinavian-black-metal (sej razumete, a ne?). Trio (trenutno, menjave v postavi jim pač niso tuje) piči metal, ki takoj v spomni prikliče bande, kot so Venom ali Bathory, pri tem očitno uživa in to počne zelo dobro. Zanemarljive težave z zvokom so jih sicer spremljale cel nastop, vendar jih to ni motilo, prav tako ne publike, ki je sicer statično spremljala dogajanje na odru, med pavzami pa vseeno pokazala malo življenja. Kot rečeno, band ne odkirva tople krvi … aaam, vode in z odra so  zato po nas padali riffi, ki človeku zamaknejo srčni utrip, bobnanje ki zaziba v spanje … ha, ha, ha! Če bi bilo več folka, bi po moje fasali par ubijalskih mosh-pitov in nekaj razbitih nosov, arkad, ter par izbitih zob, tako pa smo pač s pirom v roki uživali v glasbenem izletu v osemdeseta leta preteklega stoletja, ki ga je, z mlatenjem po baski in spuščanjem živalski krikov v mikrofon, vodil Carl Warslaughter, z odsotnostjo kakršnekoli milosti do svojih inštrumentov, pa sta ga spremljala kitarist J.Voltage in bobnar Getaz, ki glede na hitrost in jakost mlatenja po bobnih najbrž ne bo dočakal visoke starosti. Očitno za tako zvrst metala pri nas ni interesa – škoda. Kill si za prikazano zaslužijo same pohvale in upam, da jih bomo še kdaj videli pri nas.

Zadnji žebelj v krsto pa so zabili Francozi Hell Militia, ki od začetka tisočletja svetovno populacijo prepričujejo, da je čaščenje Satana in življenje na drugi strani zakona prava pot. Člani banda, ki so se kalili (in nekateri se še vedno) v bolj znanih bandih, kot so Mutiilation, Vorkreist, Antaeus in Temple Of Baal svoje pridige podprejo z poslušljivim black metalom, ki se kar precej sprehaja v death metal vode, čeprav bi morda (glede na zasedbo) pričakovali tudi kakšen presežek v njihovi glasbi, ki pa ga (bodimo odkriti) v svoji diskografiji (trije albumi) pač nimajo. Njihova glasba ostaja v standardnih okvirjih black metala: zlovešči riffi, zlobna atmosfera, mitraljezno bobnanje, manični vokali.

Da ne bo pomote, fantje lepo servirajo svojo “pogreto župico”, par obiskovalecv je zato zavrtel svojo čupico, vsi smo uživali, ne bodo pa (in dejansko ga niso) pustili trajnejšega vtisa. Dojemanje glasbe je sicer subjektivna stvar, ampak (kot že rečeno) glede na kilometrino članov banda (in ostale bande, kjer se udejstvujejo) bodo fantje v prihodnje uložiti malo več truda v nove popevke in albume, sicer bodo (po moje) kar hitro postali parodija samih sebe …

________________________________________________________________________

Pod črto (več kot očitno): res škoda, da klub ni bil poln(ejši), ker so bili bandi vseeno več kot primerni za pravo metal veselico.

 

Rok Erjavec

Povezani članki: