Il Divo v Stožicah: Muzikal v pop preobleki

Il Divo

Ljubljana / Arena Stožice
26. 9. 2014 

Skupina Il Divo se je v okviru evropske turneje ob izidu šestega studijskega albuma A Musical Affair po dveh letih znova ustavila pri nas. Pop-operni kvartet, ki ga sestavljajo francoski pop pevec Sébastien Izambard, španski bariton Carlos Marín, ameriški tenor David Miller in švicarski tenor Urs Bühler, je znova obiskala areno Stožice, prizorišče, ki jih veže na njihove začetke, saj so tu posneli prvi video. Pa tudi prizorišče, kjer so bili vedno gostoljubno in glasno sprejeti s strani obiskovalcev, in predvsem obiskovalk. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Razlike je bila, da so jim v preteklih obiskih ploskale poln stožiški parter in tribune, tokrat pa sta bila parter in zelene tribune na pol zasedene, rdeče pa zaprte. Tudi v luči drugih bližajočih se koncertov na istem prizorišču se je smiselno vprašati o potezah managerjev in organizatorjev, ki v okolju z razrahljano kupno močjo ponudijo ceno kart v razponu 50-170 eur. Po nekaterih podatkih so bile to celo najvišje cene kart na tokratni turneji. Zakaj začenjam na koncu, ko pa je prva v vrsti vendarle glasba? Potrebno si je priznati, naj bo muzika še tako sloko odpeta, občutek ni isti, če je odpeta pred dvorano, katere zmožnosti so le četrtinsko zasedene. Tega ne morejo spremeniti niti nališpani in elegantno oblečeni člani kvarteta, ki so se od svojih začetkov v letu 2003, pod ustanoviteljsko taktirko Simona Cowella, iz fantov spremenili v moške, niti navdušeni obiskovalci oz. obiskovalke, ki so se koncerta vendarle udeležili. Še bolj grenko pa so zvenele večkrat omenjene besede članov kvarteta, da so vedno navdušeni nad sprejemom občinstva v Ljubljani – ko pa se je večino aplavzov, kljub trudi obiskovalcev, komaj slišalo.

A vendarle. Kvartet, ki je na svoji dosedanji glasbeni poti prodal več kot 26 milijonov plošč, dosegel že več kot 50 prvih mest na lestvicah prodaje plošč in kar 160 zlatih in platinastih naklad v več kot 33 državah, se je na zadnji plošči posvetil priredbam muzikalov. Na novem albumu se nahajajo skladbe broadwayskih predstav, kot so Fantom iz opere, Caurosel, Zgodba iz zahodne strani in druge, na plošči pa fantje zapojejo še z nekaterimi gostji, tudi z Barbro Streisand (The Music Of The Night) in Michael Ball (Love Changes Everything). Člani zasedbe so v muzikalih precej domači, kar so povedali tudi med samim koncertom. Vsak član je imel namreč odmerjenih nekaj minut, da je z nami delil svojo povezanost z muzikali. Takšni pripovedovalski vložki so sicer že znan sestavni del njihovih koncertov.

Občinstvo je četverico nekaj minut po osmi pričakalo ob zvokih orkestra Slovak Sinfionietta, ki je za uvod v oba dela nastopa, koncert je imel namreč daljši odmor, ponudil instrumentalne vrhunce skladb, ki so sledile v nadaljevanju. Nastop je bil zrežiran do same potankosti, spontanost navidezna, glasovi upeti in na mestu, njihovi nasmehi, ja, upajmo, da so bili resnični ter da v petju res tako uživajo, kot so večkrat omenili. Vse našteto je sicer značilno za vse njihove nastope. Kar je bilo tokrat drugačno, in tudi pozitivno presenečenje, je bilo gostja večera, filipinska sopranistka Lea Salonga, ki jih spremlja na vsej turneji. Če je bilo do njenega prihoda na oder zaporedje prvih treh izvedenih sklad monotono (Tonight, Some Enchanted Evening, If Ever I Would Leave You), je z njenim prihodom in odpeto Defying Gravity, iz muzikala Wicked, koncert zaživel. Temu je pripisati tudi boljše razvrstitev skladb v nadaljevanju, ki pa je vendarle potekal v ustaljenem ritmu njihovega pojavljanja na odru, počasne hoje in petja v višavah, ki ga šolani glasovi sicer odlično premorejo. V zadnji tretjini koncerta se je tudi občinstvo razživelo, ploskalo tudi že med samimi skladbami, tik pred koncem pa so najbolj zagrete oboževalke zasedle so prostor najbližje odra. Ko je že izgledalo, da jih malo številčno občinstvo ne bo zmoglo priklicati za podaljšek, so prav prišla tla in teptanje z nogami. Sledila je Sinatrina My Way in po dobrih dveh urah, povsem za konec, še skladba Andree Bocellija in sopranistke Sarah Brightman Time to Say Goodbye (Con Te Partiro). Koncert kot se za II Divo spodobi, z Leo Solango za veliko piko na i.

Polona Černič

Povezani članki: