The Tide pristali v Siti teatru

The Tide

Ljubljana / Siti teater
20. 9. 2014

V preteklih dneh je kranjska zasedba The Tide potovala med zemljo in zrakom ter tako na inovativen način predstavila novi album z naslovom Landings. V sklopu promocije se je pevec Tomaž Štular podal med oblake ter vokalno spremljal prizemljeno dvojico, za tem je peterica zaigrala kratek set na potniškem terminalu brniškega letališča, za finale pa nastopila še v Kulturnem centru evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanjah. Ob tem je imela izdatno podporo nacionalnega radia ter MMC-ja, ob čemer se je na forum vsulo nekaj godrnjačev s komentarji, da si tega zasedba sploh ne zasluži, zakaj Val 202 podobnih promocij ne prakticira pri ostalih bendih, da imamo v domačem glasbenem prostoru mnogo boljših zasedb, itd … Kakorkoli že, v času internetne komunikacije ima vsak pravico svetu predstaviti svoje mnenje, debata bi se najbrž lahko preselila tako v resne sfere kot za šank, dejstvo pa je, da je izid albuma brez dodatne promocije v današnjih časih skorajda popolnoma spregledan.

Po omenjenih mini predstavitvah v petek je naslednji dan v Siti teatru sledila prava promocija celotnega albuma, med katero so razumljivo vpletli tudi pesmi s prejšnjih dveh albumov Love & Trust in Kings of the Hill. Že sama izbira prostora mini gledališča, kjer smo obiskovalci sedeli, zasedba pa si je oder uredila v domač brlog, je dajala vedeti, da bo koncert intimen, vez med bendom in občinstvom pa stkana na bolj osebni ravni. To so bržkone tudi pogoji, kjer zasedba začuti nekoliko večjo odgovornost, saj je ob odsotnosti motečega kramljanja, sprehajanja in mobilnega fotografiranja, ki se prepogosto pojavljajo na koncertih, vseskozi pod drobnogledom obiskovalcev, ki bolj zbrano vsrkavajo vsebino z odra. In ta vsebina je bila v vseh pogledih več kot prepričljiva, saj je zasedba v miljeju melanholičnega rocka povsem suverena, sicer poredko se z lahkoto muza tudi med žanre country (Roll the Dice) ali plesnega rocka (Echoes in Shoes). Tomaževa odrska prezenca je bila precej razgibana, saj se iz poplesujoče figure z lahkoto prelevi v doživetega interpreta, Janez je tako iz akustične kot električne kitare izvabljal večinoma čiste linije, mestoma zarobantil tudi nekoliko bolj grobo, Drejc je na klaviaturah uživaško in na videz povsem lahkotno nizal nalezljive melodije, le-tem pa sta ritem v ozadju dajala Dejan na bas kitari in novi član Boštjan na bobnih. Kljub temu, da so rdečo nit skozi večino pesmi vlekle Drejčeve klaviature, so bile vloge zavoljo izvzetih daljših solo točk med člani porazdeljene dokaj enakovredno. Kot se za promocijo spodobi, so na oder povabili tudi Emilio Debsko Mirčič, ki je v Tomaževi družbi odpela komad Ring Bell, saj pri njem gostuje tudi na albumu. Makro pogled na sedeče občinstvo je dal občutek statičnosti, medtem ko je mikro pogled pri vsakem obiskovalcu posebej razkril bodisi trzanje z roko, nogo ali glavo bodisi zamišljeno spremljanje koncertnega dogajanja. Tako stare kot nove pesmi so stale kot samostojne enote, skupek njih pa je na tokratnem predstavitvenem koncertu tvorilo smiselno zaokroženo ter z vsebino zapolnjeno celoto za glasbene sladokusce.

Tekst: Jurij Bizjak
Foto: Bojan Okorn

 

 

Povezani članki:

Značke: ,