dEUS - »Zavedamo se, da nismo bend kalibra Lady Ga Ga …« | RockOnNet

dEUS

Pred koncertom skupine dEUS smo se o zadnjem albumu, o njihovem prihajajočem nastopu 1. 3. 2012 v Kinu Šiška in še o čem drugim pogovarjali, ter mimogrede zamešali, kot je to v navadi, Slovenijo in Slovaško, z malce prehlajenim basistom belgijske skupine dEUS Alanom Gevaertom.

Vaš zadnji album Keep You Close je vsekakor eden boljših, če ne celo najboljši album v zadnjih desetih letih. Poleg tega je glede na tematiko odnosov med spoloma tudi zelo intimen. Kdo v skupini je bil gonilna sila pri nastajanju?

Pravzaprav nihče. Album je v celoti delo skupine. Nastajal je spontano, na vajah. Je že tako, da nekaterim bolj leži pisanje glasbe, drugim ritem, tretjim aranžiranje, četrtim pisanje tekstov in v skupini je vsakdo dober v nečem, tako da smo potem s pomočjo improvizacije sestavljali ideje v celoto. Zato je album tako dober, ker je vsak izmed nas prispeval svoj del in rezultat je vsekakor močan album, ki deluje kot celota. Kar pa se tiče intimnosti albuma, smo vsekakor izhajali iz naših življenj, doživljanja izkušenj. Morda ne vedno dobesedno ali po resničnih zgodbah, a vseeno so zgodbe sestavljene iz delcev, za katere lahko rečem, da so tako ali drugače resnični. Ljudje ustvarjamo na različne načine, nekateri vzamejo osebne izkušnje in jih prelijejo v tekst ali glasbo, drugi pa vzamejo bolj splošne ideje o življenju in iz njih naredijo zgodbe. Besedila je napisal Tom (Tom Barman) in vsekakor je vsebina povezana z njegovim življenjem, a ne bi mogel reči, da gre ravno za avtobiografske tekste.

Zdi se, kot da je glasba zgolj vrh ledene gore in da se prave emocije skrivajo pod površino…

Pa, zase vsekakor lahko rečem, da delam oz. igram glasbo na takšen način. Sam sem že sodeloval z mnogimi tekstopisci, mnogi med njimi so vsekakor odlični, in na vprašanje, če razumem njihove tekste, ki so bili velikokrat tudi precej abstraktni in metaforični, jim nisem mogel odgovoriti, da razumem besedilo kot tako, besedo za besedo, a razumem jih, ker se ujamejo z glasbo. Igram tako, da poskušam glasbo doživeti, se potopiti vanjo in vsekakor potem deluje tudi na podzavest, na emocije. Mislim, da na podoben način deluje celotna skupina, čeprav so vseeno kake razlike med nami. Nekateri se lažje izražamo z glasbo, glasbeniki se razlikujemo med sabo glede na to, po mojem mnenju…

Sam občutek na albumu me spominja na osemdeseta, so bili vplivi zavestni?

Pravzaprav dobro vprašanje… Meni se ne zdi to tako očitno. Odraščal sem v osemdesetih letih, kar je vsekakor vplivalo na naše mišljenje. Za sam album se mi ne zdi, da bi zvenel kot glasba iz osemdesetih, je pa glasba iz tistega časa vplivala na vse v bendu, navsezadnje smo stari tam okrog štirideset let in smo bili takrat še mladi in smo poslušali glasbo iz tistih let… vsekakor je veliko dobre glasbe iz tega obdobja.

Album ima podobno atmosfero kot recimo The The oziroma album Mind Bomb…

Zanimivo, ravno včeraj smo v zaodrju poslušali nekaj njegove glasbe, kar je bilo zelo fino, ker jo že dolgo, dolgo časa nisem poslušal. Da, je nekaj podobnosti. Kot sem že omenil, smo to glasbo z veseljem poslušali v mlajših letih… Hecno, da si omenil ravno The The…

Zanimivo se mi zdi tudi to, da je na albumu okrog 45 minut glasbe, kar me spominja na dolžino LP plošč…

A zakaj je album tako kratek? Da, na albumu je devet komadov, okrog 45 minut glasbe, a nam je ostalo še veliko materiala, nekaj zelo, zelo dobrega, tako da razmišljamo, da bi določene stvari še naprej razvijali in kmalu mislimo izdati EP, potem pa bomo videli, v katero smer bo šlo naprej. Škoda bi bilo zavreči veliko odličnega materiala, a pustiti ga predolgo pri miru ne bi bilo dobro, ker potem občutki in veselje minejo in stvari nekako preminejo, gredo mimo.

Kar bo vsekakor zanimivo. Nam lahko poveste, kdaj približno naj bi ta EP izšel?

V tem trenutku je težko predvidevati, vsekakor moramo razvijati zadeve naprej, da bodo zares dobre in primerne za objavo, bodo pa komadi tudi nekaj hitrejši kot na zadnjem albumu, tako da… ta trenutek težko rečem.

Kar sem hotel vprašati, je, ali je 45 minut glasbe tudi nekakšen format, kjer glasba še vedno deluje kot celota in je težko izvzeti posamezne komade, kot je v navadi dandanes?

Da, vsekakor… mislim, da si povedal bistvo.

Prvega marca prihajate v Slovenijo. Ste že kdaj nastopili pri nas?

V Sloveniji? Da, ravno lani smo nastopali na, kot mi je bilo rečeno, največjem festivalu, enem boljših v Evropi. Ne spomnim se točno, kje je bilo, slab spomin imam za to, spominjam pa se, da je deževalo, a so ljudje kar vztrajali, kar se nam je zdelo fantastično. Tam so bili tudi Public Image Limited… Da, mislim, da je bilo lani poleti. (Ko sem pozneje poskušal ugotoviti, kje naj bi bilo to, sem prišel do sklepa, da gre verjetno za Bažant Pohoda festival na Slovaškem, a smo takšnih pomot že vajeni, tako da sogovorniku ne gre zameriti …)

In kaj lahko pričakujemo na koncertu v Šiški?

Poslušalci lahko pričakujejo predvsem dvoje – zelo dobro naoljen in našpičen bend ter veliko novih, odličnih vizualizacij, projekcij, ki spremljajo glasbo. Kar pa se tiče repertoarja, komade na nastopih precej menjamo, tako da težko rečem, kaj točno bomo igrali. Vsekakor pa bo šlo za mešanico starih in novih komadov, ne bomo zgolj predstavljali novega albuma. Morate vedeti tudi, da naši koncerti lahko trajajo več kot dve uri, pričakujemo pa tudi publiko, ki je dEUSe poslušala že pred petnajstimi, dvajsetimi leti, tako da moramo ponuditi tudi nekaj za njihova ušesa. Vsekakor je poudarek na novejših stvareh, a ne smemo ostati zgolj pri tem, našo glasbo je potrebno predstaviti malce širše.

Morda še nekaj malega o spremljevalnem bendu – Little Trouble Kids?

Paa… Če sem iskren, ne vem ravno veliko o njih. Za njih sem sicer že slišal , vendar nisem poslušal kaj prida njihove glasbe. Odločitev je bila sprejeta nekaj tednov nazaj in pri izboru nisem sodeloval.. Bo pač presenečenje, kar je dobro, še posebej, če bo presenečenje pozitivno.

Preden zbežite na tonsko vajo, morda še vprašanje o tem, katera prizorišča vam najbolj ustrezajo?

Trenutno največ igramo v dvoranah, ki sprejmejo nekako med 600 in 1000 ljudi. Zavedamo se, da nismo bend kalibra Lady Ga Ga, tako da ne nastopamo na štadionih, se pa kriza pozna tudi pri našem poslu, vse težje je napolniti dvorane, ljudje nimajo več toliko denarja. Vsekakor pa na koncertih dajemo vse od sebe. Ciljamo pa tudi na malce večja mesta, ker se glasbeni okus v večjih mestih precej razlikuje od tistega v manjših. Preprosto je razlika.

Hvala za pogovor, čim preje se pozdravite in se vidimo na koncertu.

Se že veselimo nastopa in vsekakor en lep pozdrav naši publiki v Sloveniji.

Pogovarjal se je Uroš Škrjanc