Pogansko rajanje v Cvetličarni - Heidenfest 2011 | RockOnNet

Skalamold

Ljubljana / Cvetličarna
19. 10. 2011

V sredo so na balinarskem igrišču športnega društva ljudje mirno klepetali in metali železne krogle. Ura je bila šest in tudi otroci so se še igrali na bližnjem igrišču. Lepa slika večerne idile umirjenega okoliša. Toda pogledi lahko varajo in tako so se le nekaj sto metrov vstran zbirale temačne množice. Te množice so imele en cilj – Heidenfest 2011 v Cvetličarni Mediapark. Na tem „frulica-festu“, kot se je izrazil eden mojih prijateljev, je nastopalo šest skupin, ki so predstavljale opaznejša imena folk/pagan/viking/pirate metala. Na poti skozi dvajset evropskih mest so se ustavili tudi pri nas. Ta večer smo imeli priložnost videti finske Fintroll in Turisas, škotske Alestorm, rusko Arkono, norveške Trollfest in islandske Skálmöld. Tursias, Arkona in Alestorm je morebiti marsikdo pred kratkim že videl, saj sta slednji dve skupini letos nastopili na Metalcampu. Turisas pa mogoče še kdo pomni iz prejšnjih let v Mariboru ali pa letos z Brutal Assaulta na Češkem.

Ob vstopu nas je takoj pričakal kozarček medice, ki je ob vedno slabšem vremenu prijetno pogrel duha in dal čutiti gostoljubnost severnih narodov. Tukaj gre pohvala organizatorjem Sindian Underground, ki so poskrbeli, da je vse potekalo po načrtu. Zaradi zgodnje ure prvega koncerta nisem pričakoval pretirano veliko obiskovalcev. Motiti se je človeško in tako me je ob prihodu v dvorano pozdravil pogled na okoli 40-glavo množico.

Skálmöld so prvi stopili na oder ob točno ob napovedanem času. Mlada islandska skupina deluje dve leti in se je predstavila s svojim prvim albumom Baldur. Melodičen vikinški folk metal z epičnimi besedili, ki opisujejo islandsko ozadje. Polurni nastop je publika dobro sprejela in veselili smo se, kaj nas še čaka.

Po pavzi se je prikazal prvi trol na odru. Trollfest so norveško-balkanski black metalci, ki na oder prinašajo dobro voljo in jo raztrosijo med publiko. Že na začetku so je naša lica razpotegnila v nasmeh ob pogledu na pevca, ki je bil preoblečen v pivsko flašo. Njihova glasba mogoče ni višek kvalitete, je pa raznolika. Tako je bilo tudi slišati (bolj ali manj posrečeno) igranje na saksofon in harmoniko. Energičen in predvsem zabaven polurni nastop je služil kot dobro raztegovanje mišic za naslednjo skupino.

Z Arkono je zame prišel vrhunec večera. Masha The Scream, piščali, dude ter nažiganje na kitari in bobnih. To je Arkona – folk metal recept za perfekten izklop možganov in utopitev v glasbi. Kot vedno je Masha tudi tokrat nosila svoj kožuh, ki je tisti večer verjetno bil bolj udoben kot na vročini letošnjega Metalcampa. Večino pesmi, ki smo jih slišali, so bile z novega albuma (Slovo), ki je izšel avgusta. Seveda pa ni manjkalo že dalj časa znanih in vedno rado poslušanih pesmi kot Goi, Rode Goi, Po Syroi Zemle in Yarilo. Publika ni rabila mnogo vzpodbude k mošanju in circle pitom. Ko si videl Masho, ki je začela tolči po svojem bobnu, si vedel, da je čas, da ponoriš. Posebej zadnji dve pesmi 40-minutnega nastopa (Stenka na Stenku, Yarilo) sta navdušili. Ko si pogledaš videospot prve, veš, kakšno vzdušje je vladalo. Zvok je bil brezhiben in igranje tudi. Mešanica metala in slovanskega etna, ki prija kot dobra ruska vodka. Nastop je bil odličen užitek, ki je pokazal, kako se je ta skupina uspela uveljaviti na svetovnih odrih.

Alestorm so bili naslednji po programu in napovedali hitrejše skakanje pred odrom. True Scottisch pirate metal pod vodstvom Christopherja Bowesa je navdušil poslušalce. Zaigrali so nekaj novih komadov z letošnje plošče (Back Through Time), ampak ni tudi manjkalo starejših. Publika je bila že dobro pripravljena in ponorela ob komadih kot The Sunk’n Norwegian, Death Throes of the Terrorsquid, pri slednjem jim je pomagal tudi vokalist Finntrollov. Norijo pa so končali s Keelhauled. Na žalost se niso odzvali prošnji, da bi zaigrali Rum, ampak bo pa mogoče naslednjič.

Na oder so po nevihti piva stopili rdeče in črno obarvani bojevniki. Turisas so Slovenijo tretjič počastili s svojim obiskom. Kot so sami rekli, se vedno veselijo obiska in je dobro spet videti iste obraze kot zadnjič. Nekaj teh obrazov med publiko je prav tako nosilo isto bojno obarvanje. Glasba je bila mešanica med agresijo in epskimi himnami. Mathias Nygard te prehode odlično obvlada. Prav tako je navdušila komunikacija s publiko in poznejše druženje in slikanje z njo. Na nastopu ni manjkalo crowdsurfinga in mošanja. Še posebej je to bilo opazno pri komadih Rasputinin in Battle Metal. Slišali smo pa tudi druge kot One More, Hunting Pirates in The Great Escape, slednji dve sta z novega albuma. Skupina je dodobra navdušila publiko in poskrbela za tisti del dogodka, na katerem si lahko do konca izrabil agresivno energijo v moshu.

Dogodek se je končal z drugim trolom na sporedu. Folk/black metalci Finntroll so predstavili svoj novejši album Nifelwind. Uro dolg nastop je vseboval stare in nove pesmi ter tudi rahlo neposrečeno priredbo Metallice The God That Failed. Podporo so dobili od kitarista Alestorma in na koncu še pritegnili publiko z Mashino pomočjo ob pesmi Jaktens Tid. V spominu je še najbolj ostala pesem Trollhammaren, ki je oživila publiko. V primerjavi s prejšnjimi bendi je njihov nastop bil šibkejši. Od headlinerjev festivala sem pričakoval več. Toda opravili so delo in odigrali svoj nabor. Ljudje so se lahko za konec še razdivjali in verjetno je bilo zaradi popite količine alkohola marsikomu to glavno. Toda slika smejočega obraza s podnapisom U mad? pa mi po nastopu le ni šla iz glave.

Če povzamem, je bil Heidenfest 2011 uspeh. Točnost je botrovala celemu dogajanju. Ozvočenje ni imelo pomanjkljivosti. Vzdušje je bilo fantastično in večina skupin je res navdušila. Zgodnja ura začetka je prinesla tudi hiter konec. Tako se je okoli polnoči dvorana praznila, kar se mogoče zdi zgodaj, ampak hitro se zaveš, da si že šest ur na nogah in se začenjaš veseliti postelje.

Tekst: Miha Mele
Foto: Max Petač

Fotogalerija: