David, Avicii in house v vsako slovensko vas

International Foam Festival 2011 (2)

International Foam Festival, Gospodarsko razstravišče/Ljubljana, 15. Oktober 2011, vstopnina: od 25 EUR v predprodaji, do 40 EUR na vhodu in 50 EUR za VIP, vzdušje: pena party komerciala

Scena se spreminja. Četudi si tega ne priznamo, je bil dovolj le en pogled na line-up sobotnega dogodka, kjer je bilo legendarno ime Davida Moralesa izpisano z veliko manjšimi črkami, kot ime relativnega novinca na sceni, Aviciija. Vseeno nas je line-up uspel toliko impresionirati, da nismo niti razmišljali o obisku dogodka, čeprav nismo ljubitelji penastih radosti. Kar se tiče Davida Moralesa ni bilo nobenega dvoma, legendo smo slišali že neštetokrat in vedno mu z veseljem prisluhnemo, če je že v bližini. Tudi tretje ime je bilo garancija za dober house, ker nas tudi Ian Carey še nikoli ni peljal žejne čez vodo, kar se tiče Aviciija pa nismo bili tako zelo prepričani, a je radovednost naredila svoje.

Ne vemo kako se je Morales počutil ob tem, da je bil kljub svojemu legendarnemu statusu uvertura glavni zvezdi iz Švedske, a vseeno lahko rečemo, da je ponovno navdušil in to ne samo zato, ker je nastopal zgoraj brez, kot mu je pač v navadi. Vedno mu uspe združiti novo z večnim, čeprav smo imeli občutek, da velika večina mladeži ni odreagirala navdušeno, kot mi, ob komadih, kot je La la land od Green Velvet ali njegovemu fantastičnemu miksu vokala Mariah Carey. Njegovi seti so konsistentno dovolj vokalni, energični in hkrati aktualni, da nas vedno znova prepriča in zagotovo ga nismo slišali zadnjič. Avicii,Tim Berg, Tom Hangs in morda smo še kak njegov alias pozabili, je relativno novo ime, ki predstavlja švedsko dominacijo v svetu house-a in ko je Moralesev goli torzo za mešalko zamenjala prepoznavna karirasta srajca, je v polni dvorani završalo. Slišali smo vse njegove hite, Fade into darkness, Blessed, Enough is enough in seveda fantastične Levels, ki so dvorano dvignili na noge. Očitno ga skoraj ni bilo junaka, ki ne bi poznal aktualnega hita. Dečko iz mrzle Švedske je pošteno ogrel ozračje in pokazal, da je na dobri poti, z ogromno talenta in potenciala. Enako zadovoljni smo bili z nastopom Iana Careya in morda malce manj s predstavo Slovenca po imenu Shift, ampak na splošno se ne smemo pritoževati – glasba je bila dobra, a očitno v drugem planu. Poleg vseh vizualnih efektov, pene, laserjev in vsega tega, so organizatorji pozabili na zvočnike v zadnjem delu dvorane, kar pomeni, da je bil velik del obiskovalcev prikrajšan za to, za kar so prišli – resnične glasbene užitke.
Sam party je bil zastavljen zelo ambiciozno, kar pozdravljamo, vseeno pa ni prav, da se pri vseh izpiljenih detajlih pozabi na osnove, kot je ozvočenje, zadostno število wc-jev, žepu prijazne cene pijač in še kaj. Zelo jasen pokazatelj tega, da se scena spreminja, je bil tako na primer tudi obisk ženske toalete, kjer smo doživeli celo pretepe pripadnic domnevno nežnejšega spola, kar je bilo v prejšnjih PLUR(peace, love, unity, respect-za nepoučene) časih nekaj nepredstavljivega in za kar še vedno verjamemo, da se ne bi smelo dogajati.
Dober pokazatelj tega, da se scena spreminja je to, da so ustvarjalci, ki so veljali za elektronske, uspeli prodreti v sfere popularne glasbe in se infiltrirati v pop kulturo. DJ-ji, kot je npr. David Guetta in pred kratkim celo Steve Angello, si zdaj tudi na velikih festivalih privoščijo to, da se pojavijo brez slušalk in celo javno priznajo, da uporabljajo predhodno posnete nastope in s tem odvzamejo bistvo DJ-janja – miksanje glasbe v živo. Še nedolgo nazaj smo house slišali samo na dogodkih, kot je bil ta, danes pa je mogoče glasbo, ki smo jo slišali »na gospodarcu«, slišati vsak vikend v vsaki povprečni vaški diskoteki. O tem ali je to dobro ali slabo bi se dalo debatirati.
Tekst: Barbara P.
Foto: Aljaž Novosel

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.