Pojem blues, izgine vsak problem – 1. Blues Harp Fest vLjubljani

7. september 2011Objavljeno v: festivali

Ljubljana / Cvetličarna
3. 9. 2011

Minulo soboto smo bili v ljubljanski Cvetličarni priča prvemu festivalu bluesovskih orgličarjev pri nas. Nastopila je večina mojstrov tega inštrumenta s področja bivše Juge, program pa je povezoval Damir Jazbec, sicer član zasedbe Easywalkers, ki je tekom večera skrbela za zvočno podlago. Že popoldne se je v Cvetličarni zgodila brezplačna delavnica igranja na ustno harmoniko, okoli desete ure zvečer pa so na oder stopili prvi mojstri.

Obiskovalcev je bilo za odtenek premalo, za šalo lahko rečem, da je bilo nastopajočih orgličarjev skoraj več kot poslušalcev pod odrom, kar pa nikakor ni oslabilo dobrega bluesovski žura, ki je sledil. Orgličarji so se nam najprej predstavili posamič s par komadi, ki so jih igrali z bandom ali solo. Navdušili so me predvsem štirje nastopajoči.

Prvi od njih, četrti po vrsti, Iggy iz Vinkovcev me je takoj presenetil s super zvokom, ki mi je prej manjkal, in všečnim igranjem, izkazal se je tudi z odličnim solo nastopom. Občutek imam, da bi pokazal še veliko več, če bi se pri prvi pesmi malo bolj ujel s spremljevalno skupino oz. ona z njim. Nastop Klemna Tičarja, bivšega frontmana skupine Leteči potepuhi, se mi je zdel pravi blues. Bluzerski rock’n'roll. Na odru se je pojavil že rahlo načet, iz žepa je potegnil orglice, se zadrl heavy metal in Easyji so začeli igrati. Čista improvizacija, nič blues standardov, nič klasik, besedilo si je izmišljeval sproti in ga skupaj z orgličarskimi izleti tudi odpel. Če bi moral izbrati prvega favorita bluesovske veselice, bi bil to Jovan Ilić iz Srbije. Zakaj? Tip je imel izreden zvok, imel je občutek za tišino – prostor, kar je mnogim manjkalo, super se je ujel z Easywalkersy in slišal se je najbolj "črnsko".

Kot zadnjega bi omenil Nevena Mijaća, menda tudi mentor moderatorja Jazbeca, ki nam je pokazal ogromno znanja in orgličarstvo drugih dimenzij, kajti njegov nabor efektov bi mu zavidal marsikateri kitarist. Izjemno zanimivo. Naj mi drugi nastopajoči ne zamerijo, nihče me ni razočaral, vsi so izvedli tehnično dovršen nastop, manjkal pa jim je morda tisti žmoht, ki še bolj pospeši bitje srca.

Koncert je trajal dolge štiri ure, po solo predstavitvah so orgličarji nastopili v duetih, zaključili pa so s skupnim jamom. Med tem, ko so drugi pospravljali svoje kovčke polnih orglic, sta Klemen Tičar in kitarist skupine Easywalkers, tako zvani Ðimi, ki je bil tekom celega večera odlična kitarska podpora, nadaljevala z igranjem ter nam vlila občutek, da se bo festival v prihodnosti še ponovil.

Tekst: Djuro Ćarolija
Foto: Tjaša Janovljak